Pravni nasvet l april 2016

Tokrat pravniki odgovarjajo na vprašanji o kandidaturi osebe, ki je pod kazenskim pregonom in o lastništvu zemljišča okoli bloka:

Kandidatura osebe, ki je pod kazenskim pregonom

Zanima me, ali lahko oseba, ki je zoper njo sprožen kazenski pregon in dela v javnem zavodu (vrtcu), kandidira in je izvoljena na delovno mesto ravnateljice tega vrtca.

Odgovor:

Oseba, zoper katero je sprožen kazenski pregon in dela v javnem zavodu (vrtcu), LAHKO kandidira in je izvoljena na delovno mesto ravnateljice tega vrtca.

Kandidature in izvolitve ne preprečuje niti veljavni Zakon o zavodih niti Zakon o vrtcih. Slednji sicer navaja (24a. člen), da varuh predšolskih otrok ne more biti oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost oziroma zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, za katero je predpisana kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev. Teoretično bi kandidaturo lahko preprečili le, če bi javni razpis za mesto ravnatelja vseboval določbo, da lahko kandidirajo le osebe, ki npr. niso v kazenskem postopku (34. in 35. člen Zakona o zavodih).

Vendar pa je potrebno opozoriti, da ravnatelja (direktorja zavoda) glede na 32. člen Zakona o zavodih imenuje ustanovitelj zavoda, torej država. Pri tem ima ustanovitelj diskrecijsko pravico, kar pomeni, da prosto odloča, da ravnatelja imenuje ali ne. Gre za upravljavska upravičenja, ki so torej v prosti presoji ustanovitelja.

Sicer pa je potrebno opozoriti še na določilo 71. člena KZ-1, ki določa, da lahko sodišče storilcu kaznivega dejanja prepove opravljanje poklica, če je zlorabil svoj poklic, položaj, dejavnost ali dolžnost za kaznivo dejanje in če sodišče utemeljeno sklepa, da bi bilo zaradi tega nevarno, če bi še naprej opravljal tako dejavnost. V vsakem primeru pa je potrebna pravnomočna obsodba.

Zemljišče okoli bloka

Pred blokom je parcela, ki zajema celotno asfaltno zemljišče pred blokom, katerega uporabljamo za dovoz k bloku in parkiranje. Lastnik te parcele je država, ki s svojo ponudbo zahteva, da lastniki tega bloka parcelo odkupimo, v kolikor tega ne bomo storili, jo bodo prodali na javni dražbi. Naj povemo še to, da ima sedaj blok samo 1 m od fasade pripadajočega zemljišča, ostalo pa je ta druga parcela v lasti države. Kako lahko odreagiramo, da te parcele ne odkupujemo, ker bi potem postali lastniki nekateri, ki so tudi lastniki stanovanj, ostali stanovalci pa ne? S tem bi se lahko onemogočil vstop v blok tistim stanovalcem, ki ne bi bili lastniki te parcele. Še enkrat poudarjamo, da ima blok sedaj samo 1 m od fasade pripadajočega zemljišča.

Odgovor:

Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) določa, da je gradbena parcela zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
Bistveno dejansko stanje v tej zadevi (ki ga ne razberemo iz vašega vprašanja) je: ali ima obstoječi objekt že določeno funkcionalno zemljišče ali gradbeno parcelo, ali ne. Če objekt še nima določenega funkcionalnega zemljišča (ki ga zakonodaja več ne pozna), se lahko v določenih primerih predlaga določitev gradbene parcele.
216. člen ZGO-1 namreč določa:
1) Če obstoječi objekt, zgrajen na podlagi dosedanjih predpisov, še nima določene gradbene parcele, pred dnem uveljavitve tega zakona (ZGO-1) pa zahteva za določitev funkcionalnega zemljišča tudi še ni bila vložena, se na zahtevo njegovega lastnika gradbena parcela lahko določi v skladu z načrtom gradbenih parcel iz lokacijskega načrta oziroma v skladu s pogoji, ki jih v zvezi z velikostjo gradbenih parcel določa prostorski red. Zahteva za določitev gradbene parcele se vloži pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve iz drugega odstavka 24. člena tega zakona.
2) Zahtevi za določitev gradbene parcele mora biti priložen tisti del lokacijskega načrta, ki prikazuje načrt gradbenih parcel, kadar objekt stoji na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom oziroma predlog načrta gradbene parcele, kadar objekt stoji na območju, ki se ureja s prostorskim redom, ki ga na podlagi ustrezne lokacijske informacije lahko izdela posameznik, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega prostorskega načrtovalca in izpisek iz zemljiške knjige.
3) Če stoji objekt, kateremu naj se bi določila gradbena parcela, na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom in je predlagatelj lastnik zemljišča, na katerem naj bi se določila gradbena parcela, se odločba o določitvi gradbene parcele izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Stranka v tem postopku je samo lastnik objekta.
4) Če stoji objekt, kateremu naj bi se določila gradbena parcela, na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom in so lastniki zemljišč, na katerih naj bi se določila gradbena parcela, druge osebe, se odločba o določitvi gradbene parcele izda v posebnem ugotovitvenem postopku, stranke v tem postopku pa so poleg lastnika objekta tudi vsi lastniki zemljišč.
V tem primeru lastnik stavbe oz. stanovanj v večstanovanjskem objektu ni ista oseba, kot lastnik parcele, ki naj bi bila po željah lastnikov stanovanj njihova gradbena parcela.
Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL) ureja postopek za vzpostavitev etažne lastnine s sodno odločbo na predlog pridobitelja ali pridobiteljice posameznega dela stavbe in postopek za določanje pripadajočega zemljišča, ki pripada stavbi v etažni lastnini.

Iz sodne prakse izhaja, da v primeru, ko je bila do uveljavitve ZVEtL že izdana pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele k posamezni stavbi ali k več stavbam, se šteje, da je pripadajoče zemljišče k stavbi oziroma k več stavbam tisto zemljišče, ki je bilo s pravnomočno odločbo določeno kot funkcionalno zemljišče ali kot gradbena parcela. V takšnem primeru je uporaba kriterijev in meril, ki jih določa 7. člen ZVEtL, izključena.

Če pa do uveljavitve ZVEtL še ni bila izdana pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele k posamezni stavbi ali k več stavbam, se lahko predlaga sodišču v nepravdnem postopku določitev pripadajočega zemljišča stavbi.
V kakšnem obsegu (če sploh) ga bo sodišče določilo, ne moremo ugotoviti, ker nimamo dovolj podatkov.
7.člen ZVEtL pa določa:
1) Pripadajoče zemljišče k stavbi po tem zakonu je last vsakokratnega lastnika stavbe. Če je stavba v etažni lastnini, je pripadajoče zemljišče k stavbi po tem zakonu skupni del stavbe, ki je v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe.

2) V postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu se za pripadajoče zemljišče k stavbi šteje zemljiška parcela, na kateri stavba stoji, če na zemljiški parceli stoji več stavb ali če je med udeleženci postopka spor o obsegu pripadajočega zemljišča, pa zemljišče, na katerem stavba stoji (zemljišče pod stavbo).

3) V postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi po tem zakonu sodišče kot pripadajoče zemljišče določi tisti del zemljiške parcele, na kateri stavba stoji, ki je neposredno namenjeno za redno rabo stavbe. Pripadajoče zemljišče sodišče določi tudi na drugih zemljiških parcelah, če so te nastale iz zemljiške parcele, na kateri stavba stoji, in če to ne posega v pravice tretjih oseb, ki so na takih zemljiških parcelah pridobile pravice v dobri veri.

4) Za zemljišče, ki je neposredno namenjeno za redno rabo stavbe v smislu prejšnjega odstavka se šteje zemljišče, ki je bilo kot tako načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali v drugih upravnih aktih, s katerimi je bilo določeno takšno zemljišče. Če pripadajočega zemljišča na tak način ni mogoče ugotoviti, ga določi sodišče, upoštevajoč vse okoliščine primera, pri čemer upošteva zlasti:
1. tisto zemljišče, ki predstavlja dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in podobno,
2. preteklo redno rabo zemljišča in
3. merila ter pogoje iz prostorskih aktov, ki v času odločanja sodišča veljajo na območju, kjer zemljišče leži.

Sodišče mora upoštevati, da se ne posega v pravice tretjih oseb, kar bi lahko bilo v tem primeru podano. Po našem mnenju je smiselno, da ponujeno parcelo, ki jo potrebujete za dovoz in parkiranje, odkupite in sicer vsi lastniki stanovanj v bloku skupaj ter si na ta način strošek nakupa porazdelite.
Znani so namreč primeri iz sodne prakse, da lastniki stanovanj v bloku niso odkupili tovrstnih parcel in jih je na dražbi kupila tretja oseba (ali le eden ali del lastnikov stanovanj), ki je nato zaračunavala uporabnino oziroma najemnino za parkirišča. Kdor na te pogoje (novega) lastnika, ki je parcelo kupil na dražbi, ni pristal, ni mogel uporabljati parkirišča, ki ga novi lastniki lahko ogradijo.
Dolgotrajni sodni in upravni postopki se lahko preprečijo z enostavno rešitvijo: odkupom parcele, če imate to (finančno) možnost seveda.

foto: FreeImageWorks