Pisma bralcev l Problematika zavračanja pacientov

Objavljamo kratko pismo občanke glede zavračanja pacientov v Zdravstvenem domu Grosuplje.

Spoštovani!

Na vas se obračam, ker potrebujemo podporo in pomoč. Gre za problematiko zavračanja pacientov v našem ZD Grosuplje in napotitev v druge ZD (Škofljica ali Ivančna Gorica).
Veliko otrok in mladostnikov je dobilo dopis od pediatrov, da si mora izbrati zdravnika v ambulanti splošnega zdravnika in ko smo to želeli storiti, so nas napotili v ZD Škofljica. Kljub temu, da smo prebivalci občine Grosuplje in se je pred leti zgradil nov prizidek, kjer imajo nove ambulante zdravniki družinske medicine, le-ti ne sprejemajo več novih pacientov. Poleg tega sem tudi zasledila, da dr. med. Sandra Mijanovič naproša svoje paciente, da se preregistirajo k drugim zdravnikom.
Prosim za objavo tega dopisa na vaši spletni strani, da čim več ljudi vidi to problematiko, v kolikor se z njo že niso srečali pred kratkim.

N. G.

V neformalnem pogovoru z zdravstvenimi delavci smo izvedeli, da je preobremenjenost zdravnikov v ZD Grosuplje velik problem, saj imajo nekateri zdravniki celo 140 % obseg dela. Zaposlovanje dodatnih zdravnikov odobri in financira država, kaj pa lahko in je na tem področju naredila Občina Grosuplje, jih bomo povprašali. Prav tako bomo za komentar prosili ZD Grosuplje. Res je paradoksalno, da smo vložili kar nekaj davkoplačevalskih milijonov evrov za sodobno zdravstveno infrastrukturo, potem pa občani nimajo vsi enakih možnosti za zdravstvene storitve v Grosupljem.

Vabimo vas, da v komentarje podate svoje izkušnje z zdravstvenimi storitvami v Grosupljem in poglede na to temo.

Andrej Brezec

V Zdravstveni dom Grosuplje smo poslali naslednji vprašanji:

  • Ali ZD Grosuplje zaznava ta problem, ki ga izpostavlja občanka, kaj ste že in kaj boste ukrenili v smeri izboljšanja razmer?
  • Zakaj je dežurna služba prestavljena v Ivančno Gorico, ali ne bi bilo bolj primerno, da se za njo uporabljajo na novo izgrajeni prostori za namen nujne medicinske pomoči v ZD Grosuplje?

Odgovor ZD Grosuplje na 1. vprašanje:

Spoštovani, želeli ste pojasnilo glede registracij novih bolnikov v ZD Grosuplje. Za razumevanje situacije vam bom najprej citirala sprejete člene in dogovore na temo predvidenih obremenitev zdravnikov.

V UL RS št. 16/2017 je izšel Aneks h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji, katerega drugi člen se glasi:

Za 10. členom se doda nov 10.a člen, ki se glasi:

»(1) Delodajalec z namenom določitve obremenitev zdravnikov, kadrovskega načrtovanja in nagrajevanja sprejme normative dela zdravnikov, pri čemer skladno z nacionalnimi usmeritvami delovanja in razvoja zdravstvenega sistema upošteva normative dela zdravnikov in zobozdravnikov iz Modre knjige standardov in normativov za delo zdravnikov in zobozdravnikov ter novo nastale normative, in temu prilagodi lastno organizacijo dela.

(2) Če delodajalec normativov dela zdravnikov iz Modre knjige standardov in normativov za delo zdravnikov in zobozdravnikov in novo nastalih, kljub ukrepom (npr. nove zaposlitve, prerazporeditve), ne more implementirati v roku 3 mesecev, mora v 30-ih dneh pripraviti terminski načrt za njihovo uveljavitev in načrt ukrepov za vmesno obdobje, pri čemer uporabi možnost fleksibilnega nagrajevanja. V primeru, da delodajalec ne sprejme načrta ukrepov oziroma jih ne izvede, ne sme dodatno obremenjevati že zaposlenih zdravnikov.

(3) Nove standarde in normative ter posodobitve obstoječih standardov in normativov dela zdravnikov predlagajo pristojni Razširjeni strokovni kolegij, strokovni svet s področja, na katerega se nanaša predlagani normativ, ali katerakoli terciarna ustanova ali zdravniško društvo. Do predloga normativa se v 30-ih dneh opredeli pristojni Razširjeni strokovni kolegij, če ni predlagatelj. Obravnava in potrdi jih Zdravstveni svet na predlog Razširjenega strokovnega kolegija s področja normativa. Obstoječi in novi oziroma posodobljeni standardi in normativi so javno dostopni.«

Zdravniška zbornica Slovenije, Fides in Slovensko zdravniško društvo so leta 2011 sprejeli in izdali Modro knjigo standardov in normativov zdravnikov in zobozdravnikov, kjer je jasno zabeleženo, da je maksimalni glavarinski količnik (GK) na izbranega zdravnika primarne ravni, ki še omogoča kakovostno obravnavo bolnikov, 1500 GK (in to brez dela v urgenci).

Ministrstvo za zdravje je 2013 pripravilo in sprejelo dokument Javna mreža primarne zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji, kjer je med drugim zapisano:

»V prehodnem obdobju od 2014 – 2018 je izbrana ciljna največja obremenitev za področje SADM in PED kurative 1500 opredeljenih oseb ali 2000 glavarinskih količnikov na 1,0 tima, karkoli od tega tim doseže prej. Ta obremenitev se nanaša izključno na delo v ambulanti SADM oziroma PED in ob tem se pri njej ne upošteva sočasno delo v terenski NMP. Če zdravnik del časa dela tudi v terenski NMP, tega ne sme početi sočasno z delom v SADM oziroma PED; v tem primeru mora biti največja glavarina ustrezno nižja ali pa mora biti služba NMP opravljena povsem ločeno od rednega dela v SADM/PED.«

Ministrstvo za zdravje in sindikat Fides sta 22.11.2016 podpisala Sporazum o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti, v katerem med drugim piše:

Zdravniki na primarni ravni lahko v letu 2017 odklonijo opredeljevanje novih zavarovancev, ko dosežejo obremenitev slovenskega povprečja glavarinskih količnikov po posameznih specialnostih.

Ne glede na prejšnji odstavek lahko zdravniki družinske medicine in pediatri v letu 2017 odklonijo opredeljevanje novih zavarovancev, ko dosežejo obremenitev 2100 GK v primeru, da pri delodajalcu niso izčrpane vse kadrovsko organizacijske možnosti opredeljevanja zavarovancev (npr. razpisi za nove zaposlitve, predlog potreb po novih specializacijah, sklepanje podjemnih pogodb z zdravniki, tudi upokojenimi, preusmerjanje polnoletnih zavarovancev od pediatra k družinskemu zdravniku,…).

Zgornje meje obremenitev se vsako nadaljnje koledarsko leto znižajo za 5% do ciljnega normativa.

Ministrstvo za zdravje je 11. 11. 2016 direktorjem zdravstvenih domov poslalo dopis s pozivom, da morajo zdravstveni zavodi na primarni ravni delo družinskih zdravnikov organizirati tako, da ne bo prihajalo do prekinitev rednega ambulantnega dela družinskih zdravnikov zaradi vzporednega opravljanja mrliško pregledne službe, dežurne službe ali službe nujne medicinske pomoči…

Zdaj pa bi vam predstavila situacijo v ZD Grosuplje.

ZD Grosuplje od ZZZS letno prejme sredstev za 6,61 tima ambulant družinske medicine (SADM). En tim predstavlja enega zdravnika, enega tehnika in delež administratorja. Število glavarinskih količnikov (GK), nad katerim lahko zdravnik brezpogojno odklanja nove registracije, je SLO povprečje, ki trenutno znaša 2470 GK na tim. Če število financiranih timov pomnožimo s SLO povprečjem GK, dobimo število 16326 GK. To je skupna maksimalna obremenitev ambulant družinske medicine našega ZDja, nad katero lahko brez izjeme odklanjamo nove registracije, kar smo v praksi tudi začeli izvajati, saj to število že presegamo. Osem zdravnikov nas je namreč nosilcev deleža tima (seštevek deležev je 6,61) in skupno imamo opredeljenih 16439 GK.

Od leta 2016 se je dodatno ustanovila nova ambulanta družinske medicine na Škofljici, ki trenutno spada pod ZD Grosuplje (torej skupno 6,61 tima za ZD Grosuplje + 1 tim za Škofljico) in ki še ni polna in še sprejema nove bolnike. Res bi bilo bolj smiselno, da bi se v to ambulanto usmerjalo prebivalce Škofljice, vendar je žal tako, da dokler uradno spada pod naš ZD, nam zavarovalnica ne bo pripravljena priznati novega tima za ZD Grosuplje, ker meni, da še nismo polni (zaradi kapacitet ambulante Škofljica). Torej imamo glede tega le dve možnosti; ali na Škofljico preusmerjamo občane Grosuplja (kar trenutno počnemo), ali pa ambulanto prevzame občina Škofljica in upamo, da nam bo potem ZZZS končno priznala dodaten tim za splošno ambulanto v ZD Grosuplje.

Na tem mestu pa je treba poudariti, da je SLO povprečje GK na tim krepko nad sprejetimi standardi in normativi (S/N). Kot je razvidno iz prve strani tega zapisa, je 1500 GK na tim tista maksimalna obremenitev, ki bi se je morali držati, če bi želeli, da so bolniki ustrezno oskrbljeni.

Med 1500 (S/N) in 2470 (SLO povprečje) je ogromen razkorak, ki ga seveda ne bomo mogli odpraviti od danes na jutri. Ministrstvo za zdravje je določilo prehodno obdobje 2014 – 2018, ko je izbrana ciljna največja obremenitev 2000 GK na družinskega zdravnika. To obdobje se izteka, mi pa smo še daleč nad temi dovoljenimi maksimalnimi obremenitvami.

Predvsem zaradi neupoštevanja teh normativov smo se družinski zdravniki udeležili vseslovenske stavke zdravnikov, kjer smo dosegli, da je v letu 2017 maksimalna obremenitev zdravnikov 2100 GK, nato pa vsako leto 5% manj, torej že s 1. 1. 2018 maksimalno 1995 GK na posameznega zdravnika oziroma tim.

V našem ZD bi za dosego te meje morali takoj dodatno zaposliti 1,63 tima. Ob potrebi po novih registracijah (ki vsekakor obstaja), pa temu primerno še dodaten tim ali celo več. Že samo tisti odrasli bolniki, ki se morajo preregistrirati od pediatra k družinskemu zdravniku, bi takoj zapolnili en cel tim ambulante družinske medicine (SADM). Vendar kljub tej pravici, ki je zapisana v Uradnem listu RS, plačnik (ZZZS) temu finančno ne sledi in ne plača dodatnih programov pri preseganju GK nad 2100 (oz. 1995 v letu 2018), pač pa vztraja pri SLO povprečju 2470. Vodstvo ZDja si torej ne more privoščiti zaposlovanja novih zdravnikov, čeprav bi jih po zakonu z namenom približevanja standardom in normativom bil dolžan zaposliti, kajti za te nove zdravnike ne bi dobil plačila s strani ZZZSja. Teh 1,63 dodatnega tima (+ ustrezno število dodatnih timov glede na potrebe novih registracij) pa bi pokrilo samo potrebe po timih družinske medicine, kamor pa ne spada nujna medicinska pomoč (NMP).

Trenutno nas pri izvajanju dnevne NMP sodeluje sedem zdravnikov. To delo opravljamo ob svojem rednem delu v ambulanti. V praksi to nanese približno 2x tedensko, kar pomeni, da 2x tedensko ne moremo naročati svojih bolnikov, saj jim ne moremo zagotoviti, da jih bomo imeli možnost obravnavati. To sočasno delo je v nasprotju z veljavnimi zakoni in pravilniki in v nasprotju z zahtevo Ministrstva za zdravje in v nasprotju z maksimalno dovoljenimi obremenitvami. Da bi lahko ločili delovišča SADM od NMP, bi potrebovali minimalno dva dodatna tima (enega na turnus). Zatakne se seveda pri plačilu. ZZZS namreč ne prizna dela v dnevni NMP kot 100% obremenitev, pač pa le v obliki pripravljenosti in nam ga tako tudi plača. Dodeljena sredstva, ki jih ZD prejme od ZZZS za NMP, so pavšalna in namenjena za nočna, vikend in praznična dežurstva in dnevno NMP. Po zagotovilih našega vodstva je teh sredstev premalo za zaposlitev dveh dodatnih timov, ki bi ločeno izvajala dnevno NMP. Iz naslova teh sredstev sicer imamo zaposlenega 0,8 zdravnika, kar pa je premalo za popolno ločitev delovišč. Ta dodaten delež 0,8 zdravnika pripomore k temu, da imamo vsi, ki sodelujemo v dnevni NMP, lahko minimalno nižje število opredeljenih bolnikov (v povprečju 2182,8 GK), kar pa je še vedno daleč nad primernimi obremenitvami.

Prav tako kljub opozorilom nas zdravnikov in pozivom ministrstva občina in vodstvo ZD še nista ustrezno uredila mrliško pregledne službe. Trenutno stanje je tako, da so mrliški ogledi ena izmed del in nalog tistega zdravnika družinske medicine, ki je razpisan v urgenco. Torej ne samo, da je »urgentni« zdravnik obremenjen z dvema deloviščema (SADM in NMP), dodatno se mu naloži še delo, ki nikakor ne bi smelo jemati časa za nujne primere. Ta praksa je sporna in v nasprotju z vsemi pravilniki in zakoni na to temo. Je pa ta od vseh naštetih problemov še najlažje rešljiv, saj poznamo primere dobrih praks ponekod po Sloveniji, kjer je občina podpisala pogodbo s posameznimi zdravniki, ki so pripravljeni izvajati mrliško pregledno službo izven svojega rednega dela.

Isti zdravniki, ki smo že čez dan preobremenjeni zaradi sočasnega dela na treh deloviščih (ambulanta družinske medicine, nujna medicinska pomoč in mrliško pregledna služba), smo poleg tega redno razpisani še v nočno dežuranje. Le-tega opravljamo v obliki nadur. Imamo sicer pravico, da bi te nočne ure koristili čez dan za počitek, kar pa bi v praksi pomenilo, da bi po nočnem 11-urnem dežurstvu 11 ur manjkali v svoji ambulanti brez ustreznega nadomeščanja. Po 24-urnem vikend dežurstvu nas npr. 3 dni v naslednjem tednu ne bi bilo v svoji ambulanti. Najbrž mi ni treba posebej razlagati, kaj bi to pomenilo za bolnike.

Če povzamem, v našem ZD Grosuplje za potrebe družinskih ambulant in nujne medicinske pomoči takoj potrebujemo minimalno 4 dodatne time zdravnikov s pripadajočim ostalim kadrom. Plačnika za te time pa nimamo.

Obstaja seveda možnost, da občina krije finančna sredstva za dodatne zdravnike, potem pa od ZZZS-ja zahteva izplačilo. Občina ima najverjetneje večjo pogajalsko moč kot direktor našega ZD, na katerega dopise si ZZZS vzame pravico, da mu niti ne odgovarja.

Za ponazoritev, kakšen je odnos ZZZS-ja do naših upravičenih zahtev, naj vam samo na kratko predstavim še primer v Pediatriji.

ZZZS nam prizna 3,5 pediatra, kar je premalo za pokritje vseh potreb otroške populacije naše občine, zato imamo že več let zaposlene 4 pediatre, ki s svojimi storitvami še presežejo 4 programe (v kurativi in preventivi). Preseganje programov je jasno razvidno in dokazano s številkami in poročili, pa kljub temu ZZZS enostavno te polovice presežka ni pripravljena plačati, zato ga že več let finančno krije Občina Grosuplje, da na ta način omogoča vsaj približno normalno dostopnost do pediatra. Kljub temu so tudi naše pediatrinje preko vseh razumnih meja preobremenjene. Tudi pri njih se ne upošteva standardov in normativov, poleg tega so obremenjene še z odraslimi bolniki, ki se nimajo kam preregistrirati. Sploh ni čudno, da si kak posameznik poišče delovno okolje, ki ga ne bo do skrajnosti izčrpalo, kar se na škodo naših občanov ravnokar dogaja.

Skratka, zaposleni v ZD Grosuplje, občine ustanoviteljice in občani smo na isti ladji in imamo isti cilj.

Želimo si dostopnega zdravnika, ki bo imel dovolj časa za posameznega bolnika, ki ne bo razpet med več sočasnih intervencij, ki ne bo neprespan zaradi nočnega dela, ki ne bo ustrahovan zaradi finančnih groženj ZZZS-ja, če si zaradi nelogičnosti in nepreglednosti množice vsakodnevno spreminjajočih se pravil in omejitev lahko katero od njih narobe interpretira, ki ne bo ustrahovan od bolnikov, ki so pogosto sicer upravičeno nezadovoljni zaradi slabo delujočega zdravstvenega sistema in ves srd stresejo na prvo žrtev, ki jo v zdravstvenem sistemu srečajo (sestra in družinski zdravnik/pediater), ki pa žal nima nobenega vpliva na ta zdravstveni sistem, saj ni sogovornika na drugi strani, ki bi ga poslušal in upošteval.

Stopimo torej skupaj in zahtevajmo od Ministrstva zaenkrat vsaj tisto, kar so že obljubili.

Pripenjamo še povsem svežo Izjavo koordinativnega telesa družinske medicine za medije in zainteresirano javnost.

Z upanjem po sodelovanju v zagotavljanju primernih razmer za strokovno obravnavo naših bolnikov in občanov vas lepo pozdravljamo.

Pripravila:

Sonja Gruden, dr. med.,  specialistka družinske medicine

Janez Mervič, dr. med., direktor ZD Grosuplje

Odgovor ZD Grosuplje na 2. vprašanje:

Pošiljamo vam še odgovor glede NMP (nujna medicinska pomoč). ZZZS šteje ZD Grosuplje in ZD Ivančna Gorica kot eno enoto, ko govori o dežurni službi in NMP. Ker smo smatrani (in plačani) kot majhna enota, ni v nobenem od ZD zaposlen zdravnik, ki bi opravljal le to delo, ampak skrbimo za NMP zaposleni zdravniki splošne in družinske medicine, medtem ko delamo v svoji ambulanti = delo na dveh deloviščih hkrati. Zato seveda trpijo naši lastni bolniki, saj jih ob dnevih, ko smo dežurni ne naročamo ali le v manjšem številu in je zato daljša čakalna doba za pregled pri svojem osebnem zdravniku.

Zdravniki pa smo pod stresom, ker delamo dve službi hkrati in smo večkrat hkrati klicani na dva konca.

Nočno dežurstvo se opravlja v ZD Ivančna Gorica, ker je to bližje geografskemu centru treh občin, ki jih pokrivamo (zdravniki zagovarjamo, da mora biti približno enak dostopni čas do prebivalcev vseh treh občin). Predviden je bil nekoč tudi satelitski urgentni center v ZD Ivančna Gorica, ki bi pomenil okrepitev timov, da bi ostal še kdo v ZD, ko bi en zdravnik moral ven na teren. Trenutno je en sam zdravnik in en tehnik za tri občine od 19:30 do 6:30 vsako noč in med vikendi od sobote od 14:00 do pon do 6:30 (osnovni standard za reanimacijo so trije ljudje). Ko si klican na hišni obisk v npr. Struge, ne moreš pomagati, ko je infarkt v Grosuplju (kot smo že imeli primer). Dodatno naj poudarim, da ta nočna dežurstva opravljamo spet zdravniki splošnih in družinskih ambulant obeh ZD (Grosuplje in Ivančna Gorica), poleg našega rednega 40-urnega delavnika.
Čez dan je, kljub temu da to ni plačano s strani ZZZS, dežurna služba razdeljena tako, da imamo dva centra: ZD Ivančna Gorica za njihovo občino in ZD Grosuplje za občini Grosuplje in Videm.
Upam, da to pojasni zakaj imajo ljudje izkušnjo, kakršno imajo. Ponoči nimamo možnosti laboratorija ali kakršnekoli slikovne diagnostike. Ne opravljamo šivanj in ne moremo ljudi opazovati ali točiti daljše infuzije, ker lahko katerikoli trenutek zazvoni telefon, ko moraš leteti v npr. drugo občino in ob tem zakleniti vrata ZD za sabo, saj si sam, nikogar drugega ni, ljudi pa ne moreš pustiti samih v ZD.

Zdravniki že dlje časa opozarjamo na nevzdržne razmere, vsak teden zavrnem vsaj nekaj prošenj za registracijo in pogosto ljudje svojo jezo stresajo na nas. Škarje in platno pa sta v rokah ZZZS in Občine Grosuplje.

Mateja Kokalj Kokot, dr.med.

Na Občino Grosuplje smo naslovili naslednje vprašanje:

  • Ali Občina Grosuplje zaznava ta problem, ki ga izpostavlja občanka, kaj ste že in kaj boste ukrenili v smeri izboljšanja razmer?

Odgovor:

S problematiko zaposlovanja dodatnih zdravnikov v občini se je potrebno obrniti na državo in na pristojno ministrstvo, pa tudi na Zdravstveni dom Grosuplje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Občina ima veliko obveznosti iz svojih pristojnosti, ki so povezana z velikimi finančnimi izdatki. Prihodki občine iz davkov in drugih prihodkov velikokrat ne zadoščajo niti za zagotavljanja nalog iz njene pristojnosti.

Naloga in pristojnost občine je, da poskrbi za prostore in opremo zdravstvenega doma. Za te namene je občina v zadnjih letih vložila zgledno veliko finančnih sredstev (izgradnja prizidka k zdravstvenemu domu v višini cca 4.364.000 €, nakup medicinske opreme v višini cca 140.000 €, nakup ostale opreme v višini 20.000 €, obnova starega dela zdravstvenega doma v višini cca 90.000 €, vsakoletni preventivni zdravstveni programi v letni višini cca 8.000 €, itd).

Občina razume in spremlja problematiko premajhnega števila zdravnikov v občini in je tudi pristala, da se iz proračuna že nekaj let financira polovico teama pediatra (polovico plače pediatra in dveh medicinskih sester v letni višini cca 41.000 €). Seveda pa ne more prevzemati vedno novih bremen oziroma obveznosti iz državne pristojnosti.

 

 

 

 

Preberite tudi

17 Responses to "Pisma bralcev l Problematika zavračanja pacientov"

  1. Anonimno says:

    Preverite tudi kaj se dogaja s pediatri … baje ena od zdravnic odhaja, druge pa še ni s porodniške? Tudi obvestilo na spletni strani ZD o dežurni službi je napačno- smo bili v ZD Ivančna Gorica zavrnjeni v soboto dopoldne (http://sl.zd-grosuplje.si/index.php?menu_item=item_14066). Mogoče pa ima direktor kakšen odgovor na to?

     
    Odgovori
    • Anonimno says:

      Normalno bi bilo, da bi tako ZD Grosuplje kot ZD Ivančna gorica imele vsaka svojo dežurno službo ob vikendih in ponoči. Žal temu ni tako, in pride do tega, da je dežurni zdravnik na terenu, v zd pa ga čaka še en nujen primer. Ali pa sta dve prometni nesreči na različnih koncih, zdravnik pa se ne more dati na pol in pomagati vsem naenkrat. Tudi on je samo človek.
      Takrat, ko se je gradil nov prizidek v Grosuplju, so bili spodnji prostori namenjeni nujni medicinski pomoči ter dežurni službi.
      Vendar smo kmalu videli napis, da je dežurna služba prestavljena v Ivančno gorico.
      Zakaj? Šparate na račun nas, davkoplačevalcev? In če pomislim, bi bilo bolje iti v Ivančno, ali v LJubljano? Za nas je boljša izbira Ljubljana.
      IN ko tako gradite nova stanovanja, bloke, in s tem se širi prebivalstvo v naši občini, pa je treba poskrbeti še za zdravstvo, vrtce, šole…
      Primanjkuje pediatrov, zdravniki družinske medicine so preobremenjeni..Pa marsikdo doživi hladen tuš, ko mora iz Grosuplja v Ivančno k zdravniku, od tam pa ga pošljejo v Ljubljano. Nepotrebno zapravljanje živcev, časa in pogosto s tem trpi predvsem zdravje. Kdo naj poskrbi za to, da bodo vsi občani imeli iste pravice? Da nihče ne bo ostal brez pediatra, brez zdravnika družinske medicine?
      Zakaj bi si morali izbirati zdravnika v drugi občini, saj kolikor mi je znano, tudi v ZD Ivančna gorica, ni stanje nič boljše.

       
      Odgovori
  2. ANONIMNO says:

    Torej občina zida stanovanjske bloke, vabi nove občane v svojo občino, ne poskrbi pa za socialno-zdravstveno podporo občanov (baje jo kontrolira država, če sklepamo po članku). Tukaj je nekaj zelo narobe.

     
    Odgovori
  3. Anonimno says:

    Težava v zd Grosuplje je samo in samo dr.Mervič…njegova ambulanta dela samo tri dni v tednu po štiri ure….kapo dol njemu,njegovemu poklicu in njegovi pomoči in oskrbi pacijentov vsa ta leta,a osebno menim da je čas da se upokoji in z upokojitvijo odpre mesto novemu zdravniku,zdravniku ki bo delal pet dni v tednu in tako sprejel tudi več pacijentov….menim da je dovolj prostora v celem domu za nove ambulante tako otroške kot tudi družinske medicine

     
    Odgovori
    • Anonimno says:

      Seveda je dobršen del odgovornosti tudi na direktorju ZD Grosuplje, torej dr. Merviču, a ravno glede ambulantnega dela se zelo motite. Kot direktor mora v osnovi opravljati direktorsko delo in tega je verjetno več kot dovolj za 100% zaposlitev in mislim, da ambulantnega praktično ne bi smel, pa ga vseeno opravlja…

       
      Odgovori
  4. Demokrat says:

    Dvomim, da se imajo na občini časa ukvarjat z našimi problemi, sej so skoz na nekih otvoritvah. Če jih pa ni, jih pa sami naredijo. Zdej že vsak robnik odpirajo in režejo trobojni trak in se režijo v kamero. Ena sama hvala jih je. Problemov najbrž ni, če pa so se pa ne govori o njih javno.
    Dr Mervič bi pa res lahko že odšeu v zsluženo penzijo in naj prepusti vodenje ZD novim, mlajšim, okretnejšim ljudem. Koliko brezposelnih zdravnikov že imamo v Sloveniji?

     
    Odgovori
  5. Anonimno says:

    Kar se tiče pediatrov … dr. Bregar Mohar odhaja … zaposlili pa so novo zdravnico, ki najbrž sploh ne bo pričela z delom, saj naj bi bila noseča. Tudi dr. Štepec je dovolj stara za upokojitev. Ne znam si predstavljati kako naj bi po novem potekalo delo v otroškem dispanzerju? Zgleda, da bo zopet potrebno poklicati kamere … pa ne zato, da bodo snemale nasmejane obraze ob otvoritvah.

     
    Odgovori
  6. Grosupeljčan says:

    Tri leta nazaj smo grosupeljčani plačali in zgradili nov zdravstveni dom oz. prizidek. In danes, po treh letih, grosupeljčanu v zdravstvenem domu pojasnijo, da ga ne morejo sprejeti, ker noben zdravnik več ne sprejema novih pacientov.

    Tukaj bi človek grosupeljčane vprašal po zdravju. Zakaj ste vrgli nekaj miljonov v novo stavbo, ki je sedaj neizrabljena, saj si morajo ljudje zdravnika iskati v drugih občinah?

    Ali ne bi bilo bolj racinalno, da prizidka ne bi zgradili in bi si v bodoče iskali zdravnika drugje?

    Obstaja javno objavljena čakalna vrsta? Kdo in kdaj pa je lahko prišel notri (po zvezah)? Mislim, da bi bili do tega seznama upravičeni, vsaj mi, ki plačujemo v grosupeljski proračun.

     
    Odgovori
    • GASILECJ€ŽEK ZAGRAŠKI says:

      Ja, človek pri tej temi ni nikoli siguren, če se mu ne bo potem nekaj “vrnilo” z dodatnimi obrestmi. A J€žek ne bi bil J€žek, če ne bi jezika stegnil… Zato gre marsikomu na “jetra” (tudi na tem posrtalu).
      Kljub temu naj navržem samo nekaj stvari na hitro:
      1. Zdravstveni dom smo “dobili” od davka na JACK-POT – in ga zato niso/nismo gradili Grosupeljčani.
      2. Zakaj je kadrovska politika v zvezi z zaposlovanjem tako zdravnikov kot ostalega osebja v Grosupljem podobna kot v Sloveniji je menda jasno?
      3. Koliko je občina gradila privatnih stanovanj? Nič! Le dopustila je, da so jo NATEGNILI npr. in je spremenila prostorske akte iz nekdanje gostarske cone v stanovanjsko območje Sončnimi dvori takratno GPG in konzorcij lastnikov zemljišč.
      4. Jasno pa je, da tudi občine od države ne dobijo dovolj sredstev, da bi potem, ko se tako povečuje število prebivalcev za območja, na katerih so občine zadolžene tako za izgradnjo družbene in gospodarske infrastrukture.
      Zato se vedno prerekamo ali malo več VRTCEV, pa potem po 7 letih ŠOL, pa po dobrih 40 letih domov za upokojence. Ko pa še časovno sovpadejo generacije v posamezne mandate, se še posebej v perifernih (obmestnih) občinah pojavijo že nekoliko bolj odurne in vzkiplive situacije.
      Njavečkrat pri tem pa potegnemo takratko prav staroselci.
      Takih dogajanj je bilo vsaj v zadnjih 27 letih v Grosupljem kar nekaj, nedvomno pa je prednjačila romska problematika. Pa če vas zdaj vprašam (ker se zaradi nje meni ni treba več ne tako ne drugače ukvarjati) – JE MORDA REŠENA?
      Pa dodajmo še nekaj točk kot npr. “prenova” nekdanje Rusove gostilne, ali pa na pol dokončane in precej neurejene industrijske con.
      Poleg tega je treba povedati, da imamo kar nekaj totalno “pozabljenih” krajev in območij v občini in da se večina stvari dogaja od centra proti “severozahodu” občine.
      Pa lepe praznike vam voščim!
      gasilec J€žek

       
      Odgovori
    • Anonimno says:

      Dom je bil zgrajen iz loto dobitka. Davkoplačevalci niso plačali niti centa.
      Žal pa v njem dela enako število zdravnikov, kot prej v starem domu. Cela gradnja je samo nova fasada na podhranjeno občinsko zdravstvo. Potemkinova vas. Ampak fotke z rezanjem traku so bile pa super. Če dobro premirliš je bil edini res “uspešni ” projekt trenutnega župana, postavitev parkomatov. Kar pacse tiče dr. Merviča in negovega ne odhoda v pokoj, oba z županom sta člana SDS … seveda čisto naključje…

       
      Odgovori
      • GASILECJ€ŽEK ZAGRAŠKI says:

        Ja, tudi pri parkiranju s(m)o potegnili takratko predvsem tisti občani izven centra, ki do Grosupljega ne moremo drugače priti času primerno kot z osebnim avtom, a jih nimamo kje parkirat (da ne bi mesečno zmetali pol minimalne plače !!!), da bi šli nato na vlak ali avtobus. Do izvedbe PARKIRAJ + SE PELJI pa bo po moji oceni preteklo še NEKAJ MANDATOV.
        Pa še nekaj! Zdaj tudi pravijo, DA OPTIKA NI VEČ JAVNA INFRASTRUKTURA (nekaj mandatov nazaj pa so nekateri kandidati obljubljali, da jo bodo napeljali v VSAKO VAS), in smo NEKATERI tudi s tem dokaj zapostavljeni.
        Pa še bi lahko našteval…
        Zato se bo res treba ENKRAT vprašati, kdaj bo postala OBČINA SERVIS OBČANOM in ne da tisti, ki pridejo na oblast delajo CELO MIMO SVOJIH OBLJUB !

         
        Odgovori
    • Anonimno says:

      Preberite si celoten članek in odgovore!

      Potem pa delajte paniko na televiziji in pritiskajte na ministrico in vlado, ki držita škarje in platno v rokah. Občina je svoj del naloge odkrito odlično opravila, država pač ne.

      Če ne drugače, bo že spomladi možnost določanja na volitvah, pa se spomnite takrat, ko boste znova razmišljali o “novih obrazih”..

       
      Odgovori
  7. Andreja says:

    Ne bi verjela, če ne bi doživela. Občan Grosuplja si ne more izbrati osebnega zdravnika ZD Grosuplje. Napotijo te na Škofljico. ???

     
    Odgovori
  8. DREVORED says:

    V objavo smo dodali odgovore ZD Grosuplje in Občine Grosuplje

     
    Odgovori
  9. Ana says:

    Spoštovani,

    prebrala sem odgovor zdravstvenega doma in naj napišem, da razumem, da zdravnikom v nastali situaciji ni lahko.

    Vendar pa kot zdravstvena zavarovanka, ki svoje prispevke redno plačujem, ne pristajam na to, da moram biti jaz tista, ki bom pritiskala na različne institucije, da se bo težava rešila. Pričakujem pa, da bom lahko svoje pravice uveljavljala. Ali mi bo to omogočila država, občina ali pa kdo tretji, me pravzaprav ne zanima.

    Zadeva je preprosta in natančno definirana v predpisih – izvlečke kopiram spodaj, najdete pa jih lahko v Uradnem listu in na spletni strani ZZZS.

    P R A V I L A obveznega zdravstvenega zavarovanja
    IV. PRAVICE ZAVAROVANIH OSEB
    22. člen
    (1) Obvezno zavarovanje obsega pravice zavarovanih oseb do:
    1. zdravstvenih storitev osnovne, zobozdravstvene, lekarniške, specialistično-ambulantne, bolnišnične, zdraviliške in terciarne zdravstvene dejavnosti ter do zdravstvene nege. Pri tem so zagotovljene preventivne storitve po sprejetem republiškem programu ter storitve s področja diagnostike, zdravljenja in medicinske rehabilitacije bolnih in poškodovanih;
    28. člen
    Zavarovane osebe imajo pravice do storitev s področja zdravljenja zobnih in ustnih bolezni, in sicer:
    1. pregled na zahtevo zavarovane osebe, vendar največ enkrat letno;
    2. zdravljenje zob, njihovo polnjenje (plombiranje), nadgrajevanje, rentgenska diagnostika zobovja ali čeljustnic, zdravljenje vnetnih in drugih sprememb ustne sluznice ter oralnokirurške in maksilofacialne operativne storitve;
    3. zobnoprotetični nadomestki, ki so opredeljeni s pravili;
    4. kontrolni pregled šest mesecev po končanem konzervativnem ali zobnoprotetičnem zdravljenju.
    161. člen
    (1) Zavarovana oseba uveljavlja pravice do zdravstvenih storitev v osnovni zdravstveni dejavnosti pri svojem osebnem zdravniku.
    163. člen
    (1) Osebni zdravnik zavarovane osebe je zdravnik, ki je najlažje dosegljiv, praviloma v kraju njenega stalnega ali začasnega prebivališča. Če pa si ga izbere v drugem kraju, nima pravice do povračila potnih stroškov, povezanih s to izbiro.
    (2) Osebni zobozdravnik je zobozdravnik, ki si ga zavarovana oseba izbere praviloma v kraju svojega stalnega ali začasnega prebivališča in ki je najlažje dosegljiv.
    ____________________________
    ZAKON o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
    2. Pravice iz obveznega zavarovanja
    80. člen
    Pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja po tem zakonu ima zavarovana oseba pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda.
    Zdravnik, ki ga zavarovana oseba izbere, je njen izbrani osebni zdravnik. Mladoletne osebe morajo imeti izbranega osebnega zdravnika. Zavarovana oseba ima pravico, da poleg splošnega osebnega zdravnika svobodno izbere tudi osebnega ginekologa, specialista ginekologije s porodništvom in osebnega zobozdravnika.

     
    Odgovori
  10. V službi resnice says:

    Bolj kot fake news občine je verjeti zaposlenim v ZD. Pravijo, da so odnosi v ZD zelo slabi, zaposleni z veseljem odhajajo delat drugam.

    Še ZD zajel za Slo pogost in značilen naraven pojav “ko grosupljeski SDS meša d***k, grejo stvari neizogibno samo in le navzdol”.

    Kdo je prvi odgovorni v ZD se ve. V Svet javnega zavoda Zdravstveni dom Grosuplje so se pustilil imenovat in prevzet odgovornost Vera Šparovec, Matjaž Trontelj, Marija Penger in Mihael Hočevar.

    Grosupeljčani predlagamo, da se zaposleni na občini in člani sveta zavoda dajo zgled in si skupaj z ožjimi sorodniki prvi prostovoljno najdejo nove zdravnike v Trebnjem, Ivančni, Škofljici , Ljubljani!

     
    Odgovori
  11. Tone says:

    Zdravstveni dom sprašujem, od kdaj (od katerega datuma naprej) se v Grosupljem zavrača paciente in pri katerih zdravnikih?

    Zanima me še, koliko pacientov je bilo po teh datumih vendarle na novo vpisanih pri posameznih zdravnikih in po kakšnih kriterijih?

    Lp Tone

     
    Odgovori

Oddajte svoje mnenje

Se želite vključiti v debato? Prispevajte svoj komentar!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Lahko uporabite te oznake HTML in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

© 2012 - Spletno mesto Grosuplje - Drevored.si - ureja: Zavod Drevored - izvedba: Mrož d.o.o. - tehnična podpora: Joore d.o.o.