Kres nad mestom ob kitari
Vse se je poklopilo: pomanjkanje tovrstnih dogodkov v mestu, pripravljenost ključnih akterjev, po dolgih letih idealno prvomajsko vreme, zagnanost ekipe in nenazadnje lep odziv meščanov.
Dobra stotnija najradovednejših in družabnih se nas je zbrala ob lepo postavljeni taborniški pagodi, kot se imenuje tovrstna oblika ognja. »Je kar prelep kres, da bi ga zakurili!« je bila simpatična »pripomba« obiskovalke. Najtežje so nestrpnost krotili najmlajši udeleženci, zaradi katerih so prišle mnoge mlade družinice. Kaj kmalu so zagoreli kresovi in ognji po okoliških hribčkih, pri nas pa smo še malo stopnjevali pričakovanje. To je bilo poplačano z visokimi plameni našega kresa, ki je v dobrih petnajstih minutah zažarel v vsej svoji veličini. Ogenj je ogrel dogajanje, za žejo je poskrbel brezplačen taborniški čaj, kitara v rokah Damirja pa je v pesmi povezala vesele ljudi in dodala večeru tisto spontanost, kot je dogajanje označil eden izmed udeležencev. Ko je kres malo izgubil na svoji moči, so iz ruzakov priromale hrenovke in klobase, ki so na palicah končale nad žerjavico.
Kar nekaj ljudi si je dogajanje ogledalo iz »varne« razdalje, nekateri tudi zgolj iz avta med krožno vožnjo do zdravstvenega doma in nazaj v dolino. Najvztrajnejši so ob pesmi zdržali do prve ure novega, prazničnega dne. Kot velevajo pravila, sta dežurna prostovoljna gasilca, ki sta bila ves čas z nami, pogasila ogenj do njegove dokončne »smrti«. Tako smo zaključili naše prvo srečanje na prireditvi Kres nad mestom, za katero imamo željo, da bi postala vsakoletno druženje meščanov na prekrasni lokaciji ob vznožju Koščakovega hriba.
»Se vidimo ob letu osorej.« so bile besede obiskovalke, izrečene ob slovesu. Vsekakor se bomo potrudili, da bo tako in da bomo dogajanje še dodatno popestrili.
Andrej Brezec, foto: Zoran Kovačević, Drevored
Oddajte svoje mnenje
Se želite vključiti v debato? Prispevajte svoj komentar!