Dan krvodajalcev
Vsako leto v juniju obeležujemo kar dva dneva posvečena krvodajalstvu: 4. in 14. junij. Naj bosta praznika tudi priložnost za čestitke in zahvalo vsem krvodajalcem in vsem tistim, ki na razne načine pomagajo k ozaveščenosti in pri izvedbah krvodajalskih akcij.
4. junij,
v Sloveniji dan krvodajalcev kot spomin na pomemben mejnik na področju transfuzijske službe, ko so na ta dan leta 1945 v Sloveniji odvzeli prve enote krvi, ki so že vsebovale konzervans in so jih zato lahko tudi shranili.
14. junij,
svetovni dan krvodajalcev pa se letos osredotoča na varno kri za varnost mamic. Svetovna zdravstvena organizacija poziva vse države, da si prizadevajo zagotoviti pravočasen dostop do varne krvi in krvnih pripravkov in s tem preprečijo smrt mnogih mamic. Zaradi zapletov pri porodu namreč vsak dan umre kar 800 žensk, skoraj vse v državah v razvoju.
Zadnja krvodajalska akcija v Grosupljem
Pri nas smo na videz preskrbljeni. Kako hitro se lahko stvari porušijo, smo občutili že letos, ko se je štiridnevne krvodajalske akcije udeležilo 410 krvodajalcev, to je kar 99 manj kot lani spomladi, pojavil pa se je tudi velik problem glede prostora v Grosupljem. Da Osnovna šola Louisa Adamiča po več desetletjih ni mogla zagotoviti potrebnih prostorov za izvedbo enodnevne krvodajalske akcije, je med krvodajalci zbudilo veliko začudenje in neodobravanje. Tako šolarji ne morejo več videti dobrega zgleda v svoji sredi. Prav nasprotno pa sta OŠ Šentvid pri Stični in OŠ Dobrepolje izpraznili nekaj učilnic, tako da so učence peljali na športni oziroma kulturni dan, najstarejša skupina iz vrtca Dobrepolje pa je celo spremljala svojo vzgojiteljico skozi cel postopek darovanja krvi.
HVALA!
Naj bosta praznika tudi priložnost za čestitke in zahvalo vsem krvodajalcem in vsem tistim, ki na razne načine pomagajo k ozaveščenosti in pri izvedbah krvodajalskih akcij.
Anica Smrekar, RKS – OZ Grosuplje
Sramota za Grosuplje, OŠ in Občino, da dopustijo tako obnašanje, tako negostoljubje do občanov, ki darujemo kri in do RK in ostalih, ki organizirajo. Zanima me argumentacija vodstva šole kako je sploh možno kaj takega. Sramota! Namesto, da bi bili šolarji priča temu humanenmu dajanju in bi se iz tega nekaj naučili …Prosim za odgovor ravnateljice šole. Kot dolgoletni krvodajalec, občan (solastnik šole) imam pravico do tega.
pa še nekaj – v Kongo nisem šel, ker nimam prevoza.