Kdo prejme, kdo ne in zakaj?

Nas sploh zanima, kdo je prejel občinsko nagrado in priznanja ter zakaj? Kakšni so kriteriji ter način nominacije in odločanja?

Evidentno je, da kakšnega širšega javnega zanimanja za to, komu bomo vsako leto ob prazniku občine Grosuplje, 25. junija, namenili občinsko nagrado z zlatim znakom in tri občinska priznanja: z zlatim, srebrnim in bronastim znakom, ni. Postopek nikoli niti ni bil zastavljen na način, da bi spodbujal občane k aktivnemu sodelovanju pri nominiranju, kaj šele pri aktivnem odločanju. Tudi polje izrekanja priznanj posameznikom ali organizacijam za njihove uspehe in dosežke, ki imajo trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine Grosuplje, si je prisvojila politika. Komisija, ki odloča o tem, kakšen predlog bodo predstavili občinskemu svetu o prejemnikih, je sestavljena iz članov političnih strank po ključu delitve politične moči glede na razmerje sil v občinskem svetu. Ali so nagrade podeljene po ključu pripadnosti ali res po tehtni, neodvisni presoji?

Zanimivo je tudi dejstvo, da na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KVIAZ) na seji občinskega sveta ni možna diskusija!? Možna je samo obrazložitev glasu, kar je tudi storila članica komisije in občinska svetnica RIG, Patricija Šašek, ko je odločno argumentirala svoje nestrinjanje s predlogom, da občinsko priznanje z bronastim znakom prejme Študentski klub Groš. KLIK na ogled posnetka.

Če se nekoliko ustavimo pri omenjenem primeru, je zanimivo, da je Študentski klub Groš predlagala Občina Grosuplje in v obrazložitvi med drugim poudarila, da Groš deluje na prostovoljni bazi. To seveda ne drži, saj si člani Groša za večino aktivnosti, naj je to dežurstvo ob uradnih urah, nabava pijače, prevzem vstopnic v Ljubljani ali plakatov pri tiskarju …, obračunajo honorar po vnaprej določeni urni postavki trenutno (neuradno) 4,50 €. Tudi za vsako sejo si izplačujejo sejnine.

Skratka, Groš je zelo dobro financirana organizacija (s proračunom cca 70.000 € letno), ki ima včasih »problem« porabiti sredstva na mladinskih projektih. Tako so letos izpeljali obsežno in pompozno prenovo svojih prostorov za (po neuradnih podatkih) cca 120.000 €. Kot je opaziti, je bila pretežna skrb namenjena sodobni ureditvi gostinskega lokala in zabavnim vsebinam. Tudi sicer je iz njihove komunikacije razvidno, da so njihovi projekti, v nasprotju z utemeljitvijo predlagatelja, ki poudarja delovanje na področju kulture, umetnosti, vzgoje, sociale …, namenjeni predvsem zabavnim vsebinam. No, kakorkoli že, to, ali je ta mladinska organizacija res predstavnica vseh mladih in ali sledi različnim interesom mladih v Grosupljem ter njihov način dela, je debata za neko drugo priliko.

Iz priložene evidence dosedanjih prejemnikov občinskih priznanj je razvidno, da je Groš v zadnjih sedemnajstih letih edini, ki je prejel priznanje drugič, in sicer prvič že leta 2002 – srebrno! Ali Groš res tako pozitivno izstopa od številnih posameznikov in prostovoljnih organizacij, ki se premnogokrat skozi realizacijo svojih aktivnosti in projektov prebijajo s po nekaj sto evri ob visoki stopnji prostovoljnega družbenega angažiranja?

Za bronasti znak je Mladinskemu klubu Groš konkuriral predsednik Krajevne skupnosti Grosuplje, Marjan Jakopin, ki ga je predlagala KS Grosuplje. Primerjava teh dveh nominacij in odločitev ob odsotnosti širše vsebinske razprave vzbuja dvom o objektivnosti komisije. Je delo KS Grosuplje in Marjana Jakopina v tem mandatu res tako neopazno in nepomembno, da si ne zasluži niti priznanja v najnižji kategoriji?

Vse nominacije v vseh kategorijah:

Nagrada Občine Grosuplje z zlatim znakom, nominirani:

• Glasbena šola Grosuplje
• Mestna knjižnica Grosuplje
• Lojzka Potrpin
• Bojan Dolgoš

Priznanje Občine Grosuplje z zlatim znakom, nominirani:

• PGD Malo Mlačevo

Priznanje Občine Grosuplje s srebrnim znakom, nominirani:

• Kulturno društvo sv. Mihaela Grosuplje

Priznanje Občine Grosuplje z bronastim znakom, nominirani:

• Študentski klub Groš
• Marjan Jakopin

Predsednik KVIAZ-a, dr. Božo Predalič, je svojo obrazložitev glasu preusmeril iz vsebinske v retoriko podtikanja in namigovanja, češ da je svetnici Šašek pomembna količina in leporečje utemeljitve predlagatelja … Skratka, stran od vsebinske, argumentirane razprave, ki bi jo pričakovali od ljudi na funkcijah, predvsem od predsednika komisije. KLIK na posnetek

Zavod DREVORED se je letos prvič odločil, da tudi poda svoj predlog, in sicer smo za najvišjo občinsko nagrado z zlatim znakom nominirali Glasbeno šolo Grosuplje ob njenem jubileju, 40-letnici delovanja. Verjetno ni potrebna razlaga trajnega pomena te izobraževalne ustanove, ki do sedaj še ni bila deležna nobenega občinskega priznanja. Jubilej je bil idealna priložnost za nagrado. V konkurenci je bila še Mestna knjižnica Grosuplje, gospa Lojzka Potrpin, humanitarna prostovoljka in gospod Bojan Dolgoš, ki je opravil pionirsko delo na področju zatiranja komarjev na Radenskem polju. Zanimivo bi bilo slišati, kateri argumenti so pretehtali pri odločitvi v korist Bojana Dolgoša. Nerazumljivo je, da je bila GŠG ob visokem jubileju spregledana. Se boste vprašali, zakaj ni prejela vsaj katerega izmed nižjih priznanj?

V odloku o nagradah piše, da lahko posamezni predlagatelj predlaga le po enega kandidata v vsako kategorijo, prav tako isti predlagatelj lahko predlaga isto osebo le v eno kategorijo. Ali je čas za razmislek o novem konceptu kriterijev, o spremembi odloka? Mogoče bi lahko imeli v kategoriji najvišje nagrade dve nagradi: eno za posameznike, ki prejmejo tudi denarno nagrado in eno za organizacije, ki jim le-ta ne pripada. Če pogledate evidenco dosedanjih prejemnikov nagrad, se potrjuje nepisano pravilo, da so preferirani posamezniki, saj s tem dobijo tudi denarno nagrado v višini treh povprečnih plač, torej cca 3.000 €. Sicer pa, zakaj ne bi tudi društvom in ostalim neprofitnim organizacijam pripadala denarna nagrada? Ker se kopajo v denarju in ga ne potrebujejo? Dobro vemo, da bi vsako društvo ta denar porabilo za svojo dejavnost in ga s tem posledično vrnilo družbi. Predlagamo tudi večjo udeležbo javnosti pri glasovanju in ukinitev tajnosti pri celotno proceduri.

Koliko nam je sploh pomembno, kdo prejme nagrado? Na videz niti ne, saj se odloča v majhnem krogu za zaprtimi vrati. Ali pač? Iz neformalnih pogovorov je razvidno, da prejemnikom v glavnem veliko pomenijo, saj gre za javno pohvalo in priznanje njihovemu delu. Prav tako določeni primeri bodejo v oči in mečejo dvom o načinu tako nominiranja kot odločitev. Ali s tako prakso odločanja sploh lahko govorimo o javni pohvali? Kdo je ta javnost? Tistih nekaj članov komisije, ki se že pred diskusijo uskladijo, kot rečejo dogovoru, in če je potrebno, gladko preglasujejo mnenje drugih članov komisije, mnenje svetnikov in javnosti jih pa itak ne zanima. Pomenljivo je tudi dejstvo, da na seji občinskega sveta niti niso  javno prebrani vsi nominiranci, ampak se v glasovanje samo predloži »usklajen« predlog. Kot da si o njihovem predlogu ne želijo širše demokratične debate.

Andrej Brezec, foto: Drevored