“Izročilo” kot surovinski vir?

Sprašujemo se, ali je edinstvena vodna skulptura, imenovana Izročilo, ob vhodu v mesto Grosuplje surovinski vir barvnih kovin? Pred nekaj dnevi so jo namreč ponovno skrajšali za nekaj “rok”.

Po poročanju radia Zeleni val so že v soboto, 26. 5. 2012, pretrgali alarmno napravo, v noči na torek, 29. 5. 2012, pa so polomili in odnesli približno 70 bakrenih palic z bronastimi odtisi rok. Tovrstna dejanja se ponavljajo kljub varnostnim ukrepom in smiselno se je vprašati, koliko časa se bomo še šli te “igrice” kraje rok?  Situacija je verjetno precej kočljiva, na eni strani imamo drago investicijo (150.000 EUR), za katero mnogi pravijo, da je “spomenik” prejšnje občinske oblasti in verjetno določene obveznosti do avtorskega dela, na drugi strani pa takorekoč na dlani ponujamo cenjene surovine barvnih kovin lopovom, ki niti pojma nimajo, da je škoda, ki jo povzročijo,  bistveno večja kot je sama vrednost teh kovin. Po nepreverjenih podatkih nas samo delovanje in vzdrževanje skulpture letno stane okoli 13.000 EUR.

Poglejmo zgodovino nastanka in razlago stvaritve:

Izročilo je prva javna skulptura v Sloveniji, ki ima značaj vključevanja in soudeležbe mimoidočih, saj je sestavljena iz približno tristo odtisov rok Grosupeljčanov.

  Kiparska postavitev Izročilo, delo akademskega kiparja Jirija Kočice, je bila izbrana na natečaju za javno postavitev kipa – vodnjaka na novem krožišču v Grosupljem, ki ga je organizirala Občina Grosuplje v letih 2010/2011. Kip Izročilo je prva javna skulptura v Sloveniji, ki ima značaj vključevanja in soudeležbe mimoidočih, saj je sestavljena iz približno tristo odtisov rok Grosupeljčanov. Ta del izdelovanja kipa je potekal v celoti v mestu Grosuplje in sicer na nekaj javnih odtiskovanjih rok, ki so potekala predvsem pred Mestno knjižnico Grosuplje. Odtisi rok so bili narejeni v topel čebelji vosek, saj obstaja tudi povezava med prostorom, kjer so se izdelovali odtisi rok in materialom: Koščakova hiša, v kateri je sedaj knjižnica in galerija, je namreč bila hiša veletrgovca z medom in enega pomembnejših ljudi za razvoj samega Grosuplja. Odtisi rok so se odlili v bron in zvarili na daljše palice, vse skupaj pa se je kasneje preselilo na samo krožišče ter uredilo v svobodno kompozicijo. Odtisi rok Grosupeljčanov tako oblikujejo približno tristo arhetipskih posodic, v katere se od pomladi do jeseni steka voda. Za ljudi, ki so sodelovali pri samem procesu, ter za njihove znance in prijatelje je kip popolnoma razumljiva in simbolno zelo gosta oblika, v kateri se odseva skupnost kot jasna in hkrati zelo svobodna ter odprta združba posameznikov. Za obiskovalce, ki ne poznajo samega procesa dela, pa je kip dokaj hermetičen in skoraj klasično modernistično abstrakten. Na Youtube-u je prikazan postopek odtiskovanja rok.

Razmerje med povednim oziroma simbolnim značajem tega kiparskega dela in med njegovo abstraktnostjo je seveda odvisno predvsem od tega, koliko ljudi je sodelovalo v samem procesu dela in koliko se bo v bodoče zgodba o tem procesu prenašala od vpletenih na tiste, ki niso bili neposredno prisotni pri odtiskovanju rok.

Kaj storiti in kako naprej?

Žal je nadaljevanje te zgodbe precej žalostno, saj povzroča nove stroške in skrbi. Kaj storiti in kako naprej? Do neke mere je do umestitve skulpture kritičen tudi krajinski arhitekt Mitja Škrjanec , vendar je to druga zgodba, kajti lokacija najbrž ne bo odvrnila nabiralcev kovin.  Ali pač? Za komentar in mnenje bomo povprašali avtorja kipa, občinsko oblast in tudi organe pregona.

Od kiparja Jirija Kočice smo prejeli naslednje mnenje:

Spoštovani,

hvala za vprašanje. Jaz sem za ta dogodek izvedel predvčerajšnjim iz medijev.

Kar pa se tiče Izročila, se mi zdi, da v Sloveniji vladajo zakoni samo za tiste, ki se jih hočejo držat ali pa za tiste, za katere policija in sodišče že vnaprej ve, da bodo hitro priznali krivdo, če bodo kaj zagrešili. Če pa za koga vedo, da se ne bo hotel držat zakona ali pa da bo njegovo prijetje neprijetno odmevalo v medijih, potem se ga seveda pusti, da dela kar hoče.

Tokrat so pokradli toliko palic, da jih ne bo več moč prerazporediti, da bi imeli še vedno nek videz, kot da je vse v redu.. V tem smislu se mi zdi to dobro, saj kaže na samo stanje stvari: ko enkrat gredo zadeve čez vse meje, je potrebno nekaj ukreniti. Po drugi strani pa Izročilo simbolno zelo natančno kaže, kaj se dogaja z našim izročilom: tisto, kar smo prejeli od naših davnih prednikov, nam pred nosom kradejo in mi se ne uspemo dogovoriti, kaj bomo s temi tatovi in lažnjivci, saj politični veljaki izkoristijo tatove, tatovi pa politične veljake (včasih pa so to ene in iste osebe).

Po drugi strani pa je potrebno napisati tudi resnico o tem, kakšni so bili stroški za samo skulpturo, saj sem jaz za svoje delo dobil 10.000 eur po tem, ko je skulptura stala (kar je, preračunano v ure dela, ki sem jih imel s to skulpturo, približno 15 eur na uro bruto, če sploh ne štejemo ideje in tega, da tako skulpturo pač ne delam vsak dan).

Po drugi strani pa se je za gradbena dela in za vodne črpalke ter strojnico (pa sploh ureditev okolice je najbrž všteta zraven) nabralo res za kakšnih 120.000 eur, čeprav o tem ne vem toliko, da bi lahko karkoli govoril. Hočem reči le to, da je umetniški del bil zelo zelo mali del celote in še ta je zdaj tisti, ki moti tako občinsko kliko kot tudi Delove novinarje, da pišejo o “umetniških evrih”. Skulptura pa je dejansko delo Grosupeljčanov, saj sem skupaj z njimi odtisnil roke (okrog 300 ljudi je sodelovalo pri tem in upam, da to pomeni, da ima vsaj vsaka razširjena družina tam odtis enega člana družine).

Ampak glede na to, da Grosupeljčani (podobno kot nasploh Slovenci) ne zmorejo dovolj notranje moči, da bi svoje izročilo varovali, bodo tako prepustili stvari tistim, ki jim za izročilo sploh ni mar ali pa jih prav to celo moti, saj jim je ljubše, če se narod krega, da lahko v miru delajo svoje packarije naprej.

In še to, če je res toliko stroškov, koliko ste jih navedli v vašem članku, me zanima, kako to, da ni bilo nobenega varnostnika? In kako to, da kljub temu, da je bilo pokradenih toliko palic, ni nobeden poklical policije- tam mimo se namreč dnevno vozijo kolone vozil?

LP

Jiri

 

Iz Občine nismo prejeli odgovora na naše vprašanje, je pa na 12. seji Občinskega sveta Občine Grosuplje župan Dr. Peter Verlič podal naslednje mnenje:

Objavljamo izsek iz videoposnetka omenjene seje:

Celoten video si lahko pogledate na povezavi.

 

 

 

Andrej Brezec, vir: biografija Jiri Kočice, grosuplje.si, foto: Drevored, Vasja A., grosuplje.si