Sprehod ob potoku za meščane Grosuplja le še grenak spomin?
Občina Grosuplje je v januarju 2015 pripravila javno razgrnitev predloga OPPN Grosupeljščica 1, katerega investitor je Občina skupaj z družbo Mercator d.d. Citiramo: »Glavni razlog za pripravo OPPN je tako protipoplavna ureditev območja.«
Ob razgrnitvi načrta je marsikomu od prisotnih zaprlo sapo. Načrt obsega samo področje od strelišča oz. nogometnega igrišča do križanja potoka Grosupeljščica z železniško progo v smeri Novega mesta.V predlogu ni omenjeno, kako se bo reševalo »protipoplavno ureditev območja« od nogometnega igrišča gorvodno in od železniške proge nizvodno. Predpostavljamo lahko, da se bo podobno načrtovalo tudi na drugih področjih: projektirati kanal skozi celotno mesto Grosuplje, da poplavne vode čim hitreje odtečejo skozi naselje.
En izmed karakterističnih prečnih prerezov struge Grosupeljščice
Rdeča nit celotnega predloga je, da se obstoječa širina struge na dnu razširi na 7 metrov, za pretok vode v času normalnega pretoka izdela kanal širine 3 metre in globine 0,5 metra, širina na vrhu pa bo v povprečju znašala 15 m. Dno in brežina se izdela iz kamna ali betona, kjer bo to potrebno. Ob robu že tako široke struge se izdela še obrambni zid ali nasip višine vsaj 0,5 metra. Višina obrambnega zidu se bo prilagajala možnosti poglobitve potoka. V vsakem primeru pa bo znašala razlika med vrhom zidu in dnom korita potoka v povprečju 3 metre. Smernice za izdelavo projekta pač niso upoštevale rešitve, da se pred naseljem izdela zadrževalnik. Vsa vegetacija se bo odstranila, odstranile so bodo vse ovire, ki bi ovirale pretok (beri vse klopi ipd).Vsa vegetacija se bo odstranila, odstranile so bodo vse ovire, ki bi ovirale pretok (beri vse klopi ipd)
Se zavedate, da bo širina potoka na vrhu 15 metrov, to je širina košarkarskega igrišča? Da bo globina novega korita vsaj 3 metre? Drevesa, grmovje in druga vegetacija se bo striktno odstranjevala, saj je potrebno zagotoviti pretočnost 56 m3 poplavne vode v sekundi.
Danes je sprehod ob potoku, po urejeni sprehajalni poti, ob vzdrževanih drevesih in zelenicah resničen užitek. Za mnoge predstavlja mesto druženja s prijatelji, oazo miru in sprostitve. Mnogi grosupeljski otroci tu prvič v svojem življenju vidijo ribe in divje race v potoku, prisluhnejo ptičjemu petju in vidijo sivo čapljo pri lovu. Mar ni v hudi vročini prijetno sesti na klopco v senci mogočnih dreves ter z opazovanjem narave, potoka in vode poiskati svoj notranji mir? Bomo dopustili, da nam vzamejo edini košček pristne narave v mestu?
Kaj se bo zgodilo z poplavno vodo, ko bo enkrat zapustila t.i. kanal? Voda bo ob teku skozi kanal pridobila veliko večjo hitrost, kot jo dosega sedaj. Razlila se bo po poljih, poplavila naselja Malo in Veliko Mlačevo, Zagradec pri Grosuplju, Veliko in Malo Račno. Vaško jedro naselja Velika Račna je arhitekturni spomenik. Bo država dopustila, da voda poplavlja nekaj, kar ima status državnega spomenika?
V Grosuplju je zgrajen mešan kanalizacijski sistem. To pomeni, da se meteorna voda in fekalna voda zbirata v istem kanalu. Ob večjem nalivu se viški odpadne vode zlivajo preko razbremenilnih kanalov v potok, oziroma se ob prevelikem pritoku odpadne vode odpre zapornica v čistilni napravi. Vsa ta onesnažena voda se zliva na Radensko polje. Z novo ureditvijo pa bomo tja pospešeno poslali še poplavne vode. Koliko časa bodo prebivalci Mlačevega, Zagradca in Račne to še mirno prenašali?
Kaj bo z ribjim življem v potoku? Predvidena je izgradnja kanala iz kamna in betona, brez dreves, grmovja, brez vodnih pragov, brez naravnih skrivališč za ribji živelj! V takem kanalu ni rib, dobili bomo mrtev potok brez življenja! Kje se bodo ribe drstile? Se bodo uničila naravna drstišča za avtohtone ribe? Ni škoda, da se bo izgubilo več kot 3 kilometre lovišča? Vas to nič ne prizadene?
Bomo sprejeli tako slabo rešitev kot je ta primer!?
Lovci, se zavedate, da bo zaradi izvedbe protipoplavne zaščite s kanalom Radensko polje pogosteje poplavljeno? Mar srne ne polegajo ( kotijo) svojih mladičev v času spomladanskega deževja? Ni Radensko polje idealno mesto za vzgojo mladičev? Zaradi pogostih poplav bodo kotanje pogosteje polne vode. Ni nevarnosti za utopitve nebogljenih mladičev, ki se še ne morejo gibati in rešiti svojega življenja? Kako se bo na Radenskem polju vršila selekcija bolnih živali v pozni jeseni, v času jesenskega dežja, kot se to izvaja sedaj? Če živali zaradi poplav ne bo več na poljih in travnikih?
Ali je izgradnja kanala resnično edina rešitev? Ne! Podpiramo rešitev, ki je znana že več kot 40 let! Stroka pravi: protipolavne vode je potrebno zaustaviti pred naseljem!
Izgradnja zadrževalnika Veliki potok je dosegljiva v kratkem času. S tem bi rešili velik del problema. Država je za izvajanje protipoplavnih ureditev rezervirala denarna sredstva za njegovo izgradnjo v letu 2016. Dokumentacija je pripravljena do izdaje gradbenega dovoljenja. Zakaj torej spreminjanje protipoplavne rešitve, ki so jo občinski svetniki pred časom že potrdili?
Evropska skupnost namenja velika denarna sredstva za revitalizacijo t.i. kanalov, ki so jih v preteklosti gradili za zagotavljanje protipoplavnih ukrepov. V zadnjih 10 letih nihče več ne izvaja rešitev, kot nam jih ponuja stroka. Tako je tudi pričakovanje, da bo načrt, podprt z evropskimi sredstvi, popolna iluzija!
Mislimo, da so zgoraj navedeni argumenti zadosten razlog, da se podpre zahteva Civilne iniciative za primarno izgradnjo zadrževalnika Veliki potok, v primeru potrebe še kakšen dodaten zadrževalnik, v strugo potoka Grosupeljščica pa se posega le minimalno z morebitno malenkostno razširitvijo in odstranitvijo usedlin.
Civilna iniciativa za zadrževalnik Veliki potok, foto: Facebook, Grosuplje.si, 24ur.com
Če drži napisano, bo uničen najlepši del Grosuplja. Namesto tega, bi morali narediti še pešpot od mostu pri tržnici do krožišča pri Kovinastroju.
S tem bi dobili mestno promenado od BMW servisa do Gasilnega doma.
Aleksander, nihče nam ne bo ničesar uničil, ker ne bomo dovolili! Na svojem smo mi gospodar, če bo treba tudi z zbiranjem podpisov za peticijo in državljansko nepokorščino. Saj imamo vsaj še malo demokracije, a ne?
Zanimivo, meni edina logična sprememba ob Grosupeljščici bi bila (kot pravi Aleksander) podaljšanje peš poti čim dlje proti jugu.
Najbolje vse do železnice. Z lahkoto pa celo do Malega Mlačevega, od koder bi se krožno preko makedamske poti vrnil mimo pokopališča v Grosuplje.
In seveda da bi tako obstoječo kot novo pot dodatno opremili s klopmi, lesenimi pomolčki za “izležavanje”, razsvetljavo, dodatno ozelenitvijo, manjšimi zajezitvami/poglobitvami kjer bi se zadrževale ribe.
Skratka prepoznanje vodne poti kot prostora za rekrativno in družabno dogajanje.
Sploh ne morem povedat kako me takšni nelogični projekti razžalostijo.
Ali na občini res nimajo nobenega vizionarja za prostorsko urejanje?
… top ideja. Po taki poti bi lahko končno varno iz Mlačevega prikolesaril do mesta. Take poti bi morale biti na obeh straneh potoka. Ne pa da se ljudem onemogoča sprehajanje ob potoku kot se je sedaj zgodilo pri nogometnih igriščih. Tudi med potokom in naseljem “Dachau” bi morala biti urejena sprehajalna pot. Prostora med potokom in parcelami je dovolj. Vir: http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp (kataster)
Mestna sprehajalna pot poteka od mostu pri BMW servisu ob Grosupeljščici mimo novega naselja, OŠ Brinje, naselja Dvori do tržnice. Tam bi prečkali cesto na prehodu za pešce. Z enakim lesenim mostom, kot je nasproti doma obrtnikov, bi prečkali potok in nadaljevali ob potoku do krožišča pri Kovinastroju. Tam spet preko obstoječega prehoda za pešce ob Grosupeljščici do veterinarstva. Pot se lahko nadaljuje po mirni ulici mimo kitajske restavracije do gasilnega doma.
Podaljšanje je možno po levi strani železnice do Praproč. Kmalu za Prapročami se začne makadamska pot do Gatine, ki v nadaljevanju pelje vse do Mlačevega.
Prvi promenadni del, ki bi bil urejen, bi res lahko postal zaščitni znak Grosuplja. Avtomobile za obiskovalce Grosuplja je mogoče parkirati pri BMW-ju, ki konec tedna ni zasedeno in pri gasilnem domu.
V nekdanjem Občinskem lokacijskem načrtu (OLN) Vodna pot, ki smo ga leta 2006 pripravili na Občini in poslali v potrditev na Agencijo Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju ARSO), je bila predvidena sprehajalna pot po obeh bregovih potoka, vse od vtoka Grosupeljščice pod avtocesto v Grosupeljsko polje, pa do tako imenovanega ‘pumpenhausa’, iztoka Grosupeljščice pod železniško progo. V tem zaključnem delu sprehajalne poti (Rožna dolina) je bila zamišljena tudi večja površina za rekreacijo, piknike ali prireditve na prostem.
Bilo bi kar nekaj težav, saj bi morali marsikje zagotoviti prehodnost ob strugi, kajti v preteklosti je bilo uzurpirano veliko zakonsko obveznega (nedotakljivega) štiri meterskega obalnega pasu, nekje pa bi se morali s potjo umakniti od potoka zaradi, žal danes objektivnih težav in napak iz preteklost, pri pozidavi priobalnega pasu.
V vedno bolj urbaniziranem bivalnem okolju smo želeli izkoristiti enkratno naravno danost in za domačine in obiskovalce zagotoviti zeleno oazo počitka, rekreacije in druženja. V senci obvodnega drevja in rastlinja so bili zamišljeni otoki za počitek in rekreacijo starejših in igrala za otroke ter še nekaj lesenih brvi, ki bi povezovale obe obrežji. Seveda vožnja s kolesi in motorji ne bi bila dovoljena.
Leta 2007, smo na naš OLN od ARSO dobili odgovor, da ta naša ‘domače-idilična’ ideja za njih ni sprejemljiva, ker so si ‘državni strokovnjski’ zamislili da bodo stoletne poplavne vode deponirali kar sredi Grosuplja. Za njih bi bilo to najceneje, saj je okolje v naselju že tako in tako degradirano, zadrževalnik Veliki potok s tem postane nepotreben, pa še stroške in protipoplavno odgovornost bi s tem prenesli z državnih na lokalna pleča. Od naših zeleno-idiličnih, rekreacijsko-družabnih in počivalno-sprehajalnih idej ni ostalo nič. Še tu pa tam kaka klopca bi bila ‘tolažilno odobrena’ samo pod pogojem, da ne bo motila vodotoka.
Seveda nam je ta odločitev in ocenjen strošek (4 do 5 mio) samo za obsežno predelavo krajevne infrastrukture, na Občini ‘dvignila tlak’. Vse naše pritožbe, pripombe, obrazložitve in zahteve so bile z ‘glavo v zid’, zato smo bili prisiljeni vse nadaljnje postopke sprejemanja prostorske dokumentacije za izgradnjo takega betonskega ‘protitankovskega jarka’ skozi Grosuplje ustaviti.
Vodilne ekipe na Občini smo se zamenjale in sedaj država ponovno poizkuša podtakniti svoje kukavičje jajce. Vendar tako obsežnih in dolgoročno usodnih posegov v naše bivalno okolje, mimo volje prizadetih krajanov nima pravice izvajati ne politika ne ‘stroka’.
Upam, da bodo odgovorni na Občini podprli interes krajanov in skupaj pritisnili na državo. Kajti v nasprotnem primeru, bodo vsi pristojni ‘užaljeno-veseli’ dvignili roke od projekta z izgovorom, da jim lokalna skupnost izvedbe protipoplavnih ukrepov ni omogočila. Poplavna grožnja pa bo ostala.
UGOTOVITEV: Protipoplavna ureditev Grosupeljščice po zamisli ARSO v OPPN Grosupeljščica 2 ni sprejemljiva. Za pridobitev lastništev, prostorskih, idejnih, izvedbenih in vseh ostalih dokumentov, bodo minila leta. Predvsem pa zaradi zahtevanih obsežnih posegov v predelavo lokalne infrastrukture, finančno za lokalno skupnost, kljub obljubljenemu sofinanciranju, dolgoročno ni izvedljiva.
PREDLOG REŠITVE: ARSO mora skupaj z Občino Grosuplje pristopiti k takojšnji izgradnji zadrževalnika Veliki potok in temeljito revidirati ostale protipoplavne ukrepe nizvodno po strugi Grosupeljščice, do zagotovitve predpisanega nivoja protipoplavne zaščite. BREGOVI VODOTOKA NE SMEJO NA NOBENI TOČKI PRESEGATI NIVOJA TAL V NASELJU! Upoštevati je treba minimalne možne posege v drage in obsežne predelave lokalne infrastrukture in prvenstveno upoštevati želje krajanov po zagotovitvi zelene parkovne cone ob naravnem vodotoku.
ZAKLJUČEK: Samo ta varianta je izvedljiva. Za zadrževalnik Veliki potok je potrebno pridobiti samo še gradbeno dovoljenje in izgradnja se lahko začne že letos ali najkasneje drugo leto, če je volja in resen namen vseh pristojnih in odgovornih v Grosuplju rešiti ta, že pol stoletja star in pereč problem. Ostale ukrepe pa se izvaja postopno v skladu z možnostmi in potrebami.
Na tem moramo vstrajati ali pa bomo plavali.
Pozdrav
Janez Lesjak
To bi bila krasna pridobitev oziroma bolje rečeno nadgradnja že obstoječe poti. Seveda z vsemi prepotrebnimi pritiklinami, ki bi omogočile tudi počitek, razgled in počivanje v senci oziroma martinčkanje na pomladanskem soncu.
No, namesto tega pa se raje osvetljuje gosto naseljene zaselke kot so Tlake in podobni debilizmi, ki koristijo le oblastnikom.
Kot zanimivost bom navedel nekaj kar se tice zadrzevalnika Veliki potok, kot prvo je pomembno urediti cestno povezavo do Troscin z okolico, ker v primeru postavitve zadrzevalnika nam, ki se vozimo dnevno v ta konec nic ne pomaga da se v primeru vecje kolicine dezja poplavi cesta ki vodi v ta konec samo zato da v Grosuplju nebi poplavljalo. Ker pa obvoz cez Polico ni opcija ker nam noben delodajalec ne placa dodatnih 10 km ob obilnem dezevju. Pa ne me narobe razumet, ker sem zato da se uredi potok da nebi bilo teh problemov in bi ob obilnem dezevju vsi z veseljem opazovali kako se ta velika kolicina vode vali cez Grosuplje.
Kar se pa tice izdelave betonskega kanala in odstranitev zelenja(t.j. dreves) skozi Grosuplje sem pa proti ker to ni resitev sploh pa ni nic lepo za videt. Tile nasi uradniki za mizo naredijo marsikaj samo narave pa naj ne unicujejo ker stem nebodo nikomur pomagali.
Lep pozdrav
Tale Tomaževa skrb izzveni malo netaktno, bi rekel egoistično, kot da je primerljivo poplavljanje hiš v Grosuplju ali obvoz Troščine (Gorenja in Dolenja vas) preko Police, ki pot podaljša samo za slabe tri kilometre in ne 10 kot se je zapisalo Tomažu. In če že upoštevamo to najslabšo možnost, bi bil ta obvoz potreben samo za nekaj ur, kajti vodotok Veliki potok je hudourniški, in do poplavnosti naraste lahko že v slabi uri po močnem nalivu, zato se pa tudi hitro umiri in umakne po končani ‘hudi uri’. Njegova ‘poplavna čud je bolj kratkega daha’ in popolnoma drugačna kot pri potoku Bičje.
Je pa to le najslabši možen scenarij prometne zagate za prizadete uporabnike. Dejanska prometna ureditev na cesti Velika stara vas – Troščine, ob izgradnji zadrževalnika Veliki potok, predvideva dvig omenjenega cestišča nad višino, najvišjega nivoja zadržane vode. Pomeni, da bodo domačini v vseh razmerah lahko nemoteno vozili po tej cesti.
Izgradnja zadrževalnika Veliki potok, je zgodba stara preko petdeset let, zato se je v preteklosti tu že kar veliko dogajalo, žal le do izgradnje zadrževalnika ni prišlo nikoli. Ker je to v osnovi dolžnost in projekt države, so bile tam nekje v osemdesetih letih že odkupljena nekatere potrebna zemljišča, Občina je tedaj dobila denar za dvig cestišča, ki je bilo od odcepa za vas Dole in do nekdanje kmetije Liznik (sedaj peskokop), v ta namen že rekonstruirano in dvignjeno, vendar po novih, projektih za zadrževalnik, premalo. Namreč zadnji revidiran projekt, predvideva višino jezu okoli 14 m. S tem se je povečala kapaciteta zadržane vode s 500.000 na cca 800.000 m3, povečala pa se je tudi gladina in dolžina akumulacije. Zato bo potrebno cestišče dvigniti še za okoli 1m do 1,5 m.
Kdor se želi s to problematiko seznaniti bolj podrobno in strokovno, mu predlagam, da se poglobi, npr. v dipl. nalogo ga. Marije Zaletelj (Zadrževalniki na povodju Grosupeljščice) na tej povezavi.
drugg.fgg.uni-lj.si/238/1/VKI_0149_Zaletelj.pdf
Če vas še kaj zanima, tudi o projektu Obvodna pot, kar vprašajte.
Pozdrav
Janez Lesjak
Hvala za lep odgovor če bo tako kot ste napisali potem bo čisto vredu, je pa res se ta zadrževalnik vleče kot jara kača in nima nobenega konca. Se strinjam tudi da bi bil lahko že davno tega izdelan in nebi bilo potrebno takšnih debat.
Lep pozdrav
Glavna RDEČA NIT TEGA OPPN-ja je POZIDAVA, in ne reševanje poplav v Grosupljem, še manj pa, da bi država gledala na težave občanov oziroma MEŠČANOV. Zato “je treba” po njihovem vse stroške PREVALITI NA OBČINO, za zadrževalnik, od kar so začeli govoriti o njem – tega je vsaj 30 let – in precej sledim zadevi, pa noče nihče nič slišati oziroma se vedno politizira v zvezi z njim. Že kar nekajkrat sem bil zraven, ko so razni VISOKI DRŽAVNI URADNIKI in MINISTRI (Podobnik, Erjavec …) obljubili, da se bo zdaj, zdaj začel graditi, a to je bilo ponavadi pred kakšnimi volitvami, takoj po tem pa je bilo spet vse tiho.
Zato gre po mojem zdaj samo še za vprašanje, če bi si rad na račun PROTITANKOVSKEGA JARKA (kot je zapisal bivši župan) rad zgradil še kakšen spomenik. No: Naj mimogrede omenim, da sem bi zraven pri gradnji MNOGO VEČJEGA ZADRŽEVALNIKA v Prigorici pri Ribnici kot zaposlen v takratnem SCT-ju sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko smo v sklopu zadrževalnika pa zares gradili tak betonski kanal v zadrževalniku, da je kar nekaj TANKOV iz bližnje ribniške kasarne lahko zapeljalo vanj. Takrat smo temu rekli “vojna tajna”.
Zgledi vlečejo? Čeprav malo pozno, a iz srca! LP J€žek Zagraški
P.S. Pa ne govorite spet, da se s tem spet kaj rešuje na račun Radenskega polja, da se vam ne bodo osli smejali!
Ker zgleda, da s svojimi komentarji TOTALNO BLOKIRAM Drevoredove teme, dodajam še en prispevek (da malo razburkam POPLAVNO GROSUPELJSKO MLAKUŽO), ki sem ga napisal v Grosupeljske odmeve leta 2009, ko sem šel skupaj z grosupeljskim iniciativnim odborom na sprejem k ministru Korlnu Erjavcu. Je pa zanimivo, da bi še marsikatere STARE Odmeve lahko prebrali, pa bi našli celo vrsto UPORABNIH TEM, NOVIC, komentarjev, … Posebej zanimiva v tem zapisu pa je ZADNJA UGOTOVITEV o sodelovanju Občine, občanov in KS!!!
Bivši POREDNIK EHO CAJTNGOV J€žek Zagraški
NASLOV: Iniciativni odbor proti poplavam pri ministru
št. 1-2, stran 10
V torek, 20. januarja 2009, so se predstavniki Iniciativnega odbora za protipoplavno zaščito Grosupeljščice zglasili pri ministru za okolje in prostor Karlu Erjavcu in mu predali peticijo po čimprejšnji ureditvi protipoplavne zaščite ob Grosupeljščici. Ob tej priložnosti so mu predali mapo s približno 500 podpisi te peticije in dodali nekaj fotografij poplav v preteklosti.
Odbor v sestavi: predsednik Miloš Varga, tajnik Pavle Štaudohar in občinska svetnica SD Zvonka Milojevič so ministru ob predaji podpisov peticije spregovorili o zgodovini problematike poplavnosti Grosupeljščice ter ugotovili, da so načrti za gradnjo zadrževalnika Velik potok bili že v preteklosti precej daleč pripeljani, izpadla je praktično le realizacija v naravi. Problem v zadnjem času je nastal predvsem v tem, da je bila sprva za uspešno protipoplavno zaščito mišljena izgradnja zadrževalnika Veliki potok, ki naj bi zadržal 70 % poplavnih voda, Grosupeljščico pa naj bi samo nekoliko poglobili in jo uredili z obvodnimi potmi in parkovnimi rešitvami. Zdaj pa so bili seznanjeni z novimi študijami, ki za zadrževalnik trdijo, da bo prevzel samo 30% voda. Zato se bojijo, da se bo realizacija protipoplavnega projekta v celoti še bolj oddaljila. Od ministra in ministrstva pričakujejo podporo, vprašali pa so ga tudi, na koga bodo naslovili morebitno odškodnino, če bo prišlo do poplav.
Minister Karel Erjavec je odboru elegantno odgovoril, da se mu zdi neverjetno, da po toliko letih še ni prišlo do realizacije, bo pa potrebno sodelovanje Občine Grosuplje. Zato bodo pozvali Občino Grosuplje, naj sodeluje v skupni delovni skupini, potrebno pa bo tudi primerno pripraviti prostorske akte.
Protipoplavnost med stroko in politiko – komentar
V zvezi s protipoplavno zaščito Grosupeljščice moramo bralce opozoriti, da smo o tem problemu precej obsežno že pisali v Grosupeljskih odmevih, še posebej pa v zadnjih dveh številkah, ko smo predstavili gradivo, ki so ga dobili občinski svetniki v informacijo.
V preteklosti smo pisali o vplivu poplav na samo naselje Grosuplje in na posredno nekoliko manjši vpliv poplav na Radensko polje, čeprav nekateri skušajo stvari obrniti
v tem pogledu na glavo. Predstavili smo tudi pozidave v zadnjem desetletju in posledične vplive na poplave znotraj naselja.
Zdaj je nastala situacija, ko na ministrstvu (še posebej državna sekretarka Marjeta Rejc Saje) zagovarjajo najprej močno regulacijo Grosupeljščice od avtoceste pa do nekdanje črpalke (pumpenhausa) ob železnici, skoraj pri nekdanjem praproškem mlinu. Ta regulacija naj bi stala okoli 2 mio €, sam zadrževalnik pa celo 3 mio €, čeprav je bilo na moje vprašanje, ali se bo v območju poplavnosti zadrževalnika Veliki potok prestavila na ustrezen nivo tudi cesta proti Kožljevcu, Dolenji in Gorenji vasi, pa je državna sekretarka odgovorila, da je v tej ceni všteta samo gradnja in odkup zemljišč za zadrževalnik.
Vse to tudi po naši oceni močno presega realne okvirje projekta, sploh pa, če ga primerjamo z že zgrajenim zadrževalnikom Bičje, ki ga je investirala Občina Grosuplje, čeprav bo brana na zadrževalniku Veliki potok visoka – po besedah sekretarke – 17 m. Nadaljnja ≫primerjava≪ obeh projektov ter naše gradbeniške in urbanisrične izkušnje pa nam vseeno pokažejo, da je na Bičju v območju zadrževalnika precej bolj razpotegnjena brana kot na Velikem potoku, pa tudi novo cesto do zadrževalnika so morali napraviti na novo v okviru projekta.
Pri tem je treba še poudariti, da bi po načrtih ministrstva na občino padle poleg bremena prestavitve že omenjene ceste proti Kožljevcu tudi vse prestavitve infrastrukture (kabli, vodovodi, kanalizacije…) in končne zapore kanalizacij z nepovratnimi ventili (žabami!) kot tudi rušenje treh mostov in gradnja novih ter v nekaterih delih tudi prestavitve cest. O vsakodnevnem prometu, tamkajšnjih prebivalcih in vplivih gradbišča na grosupeljsko mesto pa nismo rekli še nobene besede. Za vse to je v primerjavi s samo regulacijo struge potrebno še vsaj toliko sredstev s strani občine, kot bi jih dobili z države za regulacijo.
Zanimivo pa je, da se lahko tako zelo razlikujejo po strokovni plati kot tudi v finančnih okvirjih prav strokovne študije.
Tako lahko odgovorno zaključimo: Čeprav se županovo mnenje (op. Janeza Lesjaka) nekaterim na ministrstvu ne zdi ustrezno, je glede na poznavanje problematike po našem mnenju še najbolj realno. Morda bi se morali samo nekoliko več pogovoriti s samimi predstavniki iniciativnega odbora in predstavniki krajevnih skupnosti.