Šola brez zvonca

Sredi Radenskega polja stoji idiličen griček in na njem se obdana z gozdičkom skriva prenovljena šola Kopanj. Obiskali smo jo na prvi šolski dan, da bi izvedeli,  kako se počutijo v novih prostorih. Doživeli smo kar nekaj presenečenj: v šoli Kopanj četrtošolci in petošolci sedijo v istem razredu, “drugarčkom” so se na prvi šolski dan v razredu pridružili še prvošolčki, “tretarček” na Kopanju ima le 4 sošolce. Za povrhu imajo telovadnico na podstrešju, njihov šolski zvonec sploh ne zvoni, po prostorih pa še vedno vse diši po novem.

Že dolgo preden je na Kopanju stala prva šola se je tu za kamnito mizo pod lipo prvih črk učil naš veliki pesnik France Prešeren, ki je na Kopanju kot pastirček pomagal svojemu stricu duhovniku.

Šolo na Kopanju ima zelo dolgo tradicijo, saj je bila prvotno pritlična šola z enim razredom zgrajena že leta 1865. Danes šolo obiskuje 30 učencev iz štirih sosednjih vasi, zanje skrbi 6 učiteljic in kuharica, ki je hkrati tudi malo čistilka, malo hišnik in še marsikaj. V prejšnjem šolskem letu je šola končno doživela dolgo pričakovano prenovo, s katero so po besedah učiteljice in vodje podružnice Lidije Čepe “ujeli zadnji vlak”, saj bi jo sicer inšpekcija zaradi dotrajanosti zaprla. Prejšnje šolsko leto so zaradi prenove  v gasilnem domu v Račni  uredili začasno šolo, v sredini letošnjega maja pa so že sedli v nove učilnice. Prenovljena šola ima vse kar imajo velike: zbornico, knjižnico, računalniško učilnico, jedilnico … in po novem tudi težko pričakovano telovadnico, ki so jo uredili v prej neizkoriščenem podstrešju. S prvim septembrom se je šoli pridružil tudi vrtčevski oddelek z 18 otroki in tremi vzgojiteljicami.

Otroci in učitelji o prenovljeni šoli

Vas brez šole ni več vas.

Najbolj pisane odgovore na vprašanje “Kaj vam je všeč v novi šoli?” smo dobili v drugem razredu: … stene, ker so lepe … stoli in mize, ker so novi in je vse lepo … ker je veliko različnih barv … ker je tudi vrtec in sva skupaj s sestrico … ker je več prostora. Učiteljica Nevenka Marolt  je še posebej pohvalila novo telovadnico, saj so prej otroci telovadili kar v razredu ali zunaj.  Petra Martinc  pa je dodala: “Veseli smo, da nam je šolo uspelo obdržati, saj vas brez šole ni več vas. ” Popoldne so se jim v razredu pridružili še prvošolci. Učiteljici sta soglasni, da je delo s takšnim kombiniranim razredom luštno: “Otroci, se na ta način od majhnega navadijo na sodelovanje in medsebojno poslušanje.”

V tretjem razredu je sedelo le 5 učencev, zato je beseda bolj tekla o tem, kako je če imaš  le 4 sošolce. Adrijana, ki je prej hodila v šolo v Ljubljani,  pogreša več učencev v razredu, ostali pa so tega navajeni in jim je tako všeč. Vsi so veseli, da je njihova šola sredi narave, saj si v prostem času v gozdičku ob šoli  izdelujejo prave gozdne hiške.

Četrto in petošolci so bili s pohvalami in navdušenjem nad novo šolo precej skopi, saj jim je bila zelo všeč tudi nadomestna šola v gasilnem domu, kjer so imeli večje igrišče in so se lahko podili po bližnji  travi. Veseli so predvsem nove telovadnice in pa širših, manj strmih šolskih stopnic. Njihova učiteljica Olga Gruden, ki je na šoli Kopanj že 33 let je glede tega pripomnila: “Otroci so radi, kjer pač so, niso toliko obremenjeni s prostorom in se povsod navadijo.” Sicer pa otroci pravijo, da radi živijo na vasi, ker je tukaj več narave, svež zrak, doma imajo večje dvorišče za rolkanje in več prostora za domače živali.

Zakaj šolski zvonec na Kopanju ne zvoni?

Kdor ima predsodke glede kombiniranih razredov, jih ne rabi imeti, saj je več prednosti kot slabosti.

Ob koncu obiska smo pokramljali še z vodjo Lidijo Čepe, ki poučuje na Kopanju že 28 let. Tukaj je bilo njeno prvo delovno mesto,  in pravi, da ga tudi danes ne bi zamenjala. Pojasni, da potekajo stvari na njihovi šoli bolj “po domače”, sproščeno. Šolski zvonec sicer imajo, a ga ne uporabljajo, saj dolžino ure prilagajajo otrokom. Včasih pouk potegnejo, včasih skrajšajo, po potrebi naredijo premor na zraku ali odigrajo socialno igro. Glede kombiniranih razredov pravi, da so na ta način otroci bolj samostojni, saj se  delo običajno  razdeli tako, da z delom razreda delaš direktno, ostale pa zaposliš s samostojnim delom. Ugotavljajo, da so njihovi otroci v kasnejšem šolanju praviloma uspešni. Otroci v takšnih razredih na eno uho hkrati  slišijo tudi drugo snov in na ta način mlajši otroci velikokrat že osvojijo naprednejšo snov. Kdor ima predsodke glede kombiniranih razredov,  jih ne rabi imeti, saj imajo več prednosti kot slabosti.

O prenovljeni  šoli  ima le pohvalne besede. Najbolj so ponosni na sodobno telovadnico, ki jo bodo uporabljali tudi kot večnamenski prostor za prireditve ipd.  Dogovarjajo se že za souporabo za popoldanske športne aktivnosti in si želijo, da bo na ta način prostor lahko na razpolago celotnemu kraju.

 

Irena Gantar, foto: Drevored