Cela vrsta dobrih ljudi
V ponedeljek, 27. 5. 2013 se je pred glasbeno učilnico Osnovne šole Louisa Adamiča vila vrsta ljudi. Ljudi, ki so pripravljeni čakati v vrsti, da lahko pomagajo, da lahko darujejo nekaj preprostega, a dragocenega. Kri.
Krvodajalcu odvzamejo do pol litra krvi.
Iz nje pripravijo krvne pripravke, ki vsebujejo posamezne sestavine krvi in plazmo, in so naslednje jutro že pripravljeni na uporabo.
Število krvodajalcev v zadnjih letih narašča, a ni niti približno tako visoko kot v časih, ko so se akcij udeleževale cele “fabrike”
Vzdušje v “čakalnici” pred odvzemom je bilo na račun krvodajalskih zgodbic kar pestro. Vsak je imel na zalogi kakšno zanimivo štorijo, največ seveda stari krvodajalski mački in tudi tisti, ki svojo udeležbo štejemo še na prste ene roke. Grosupeljski rekorder je gospod Marjan Šircelj, ki je kri daroval kar 108-krat. In zakaj darujejo kri? Odlične klobase, ki še vedno pripada vsakemu krvodajalcu, začuda ni omenil nihče.
Kri sem darovala okrog 20-krat. To delam zato, da pomagam drugim, saj nikoli ne veš, kdaj jo boš potreboval sam. Reševati življenje je častno in pogumno dejanje. Jaz se moram vedno malo zlagati, da imam več kilogramov kot v resnici, da sploh lahko darujem kri. Ivica, 58 let
Zakaj dajem kri? Pravijo, da je treba na vsake toliko časa “tažlehtno” kri ven spustit (smeh). Od tega postaneš kar odvisen. Ko daruješ kri enkrat in vidiš, da lahko pomagaš, in ti prav nič ne škodi, potem kar moraš iti, sicer nekaj manjka. Mojca, 23 let
Kri darujem drugič in že drugič sem izgubila zavest. Še enkrat sem hotela poizkusiti, saj sem mislila, da je bil lansko leto kriv nizek pritisk. Zdaj mi je zdravnik svetoval naj kar zaključim, naj se ne trudim več (smeh). Petra
Kri dajem prvič. Prišel sem zato, da imam v šoli prost dan, saj pišemo kontrolko. Še bom prišel, strah me niti ni. V moji družini sta oba starša zagreta krvodajalca. Gašper, 18 let
Lahko daruješ kri?
Krvi ne morejo darovati vsi, ki:
- imajo hujša obolenja srca,
- imajo ali so imeli maligne (rakave) bolezni,
- sodijo v rizično skupino za prenos bolezni,
- imajo sladkorno bolezen, ki jo uravnavajo z insulinom,
- prebolevajo ali so v zadnjih 14- ih dneh prebolevali akutni infekt.
Kri lahko daruje vsak, ki:
- je dobrega zdravja,
- med 18 in 65 let starosti,
- tehta vsaj 50 kg,
- zadnje mesece ni imel večje operacije,
- v zadnjem letu ni prejel transfuzije,
- moški, ki vsaj tri mesece ni daroval krvi,
- ženska, ki vsaj štiri mesece ni darovala krvi in v zadnjem letu ni bila noseča.
Postopek odvzema krvi:
Odziv na vabilo
Pripravljenosti za darovanje krvi sledi odziv na vabilo na krvodajalsko akcijo, ki lahko poteka na Zavodu RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani ali transfuzijskih oddelkih v splošnih bolnišnicah. Kri je možno darovati tudi na terenskih krvodajalskih akcijah, ki se odvijajo v osnovnih, srednjih šolah, kulturnih ter gasilskih domovih.
Sprejem
Vsakega novega krvodajalca ob prihodu na odvzem krvi zdravstveno osebje transfuzijske medicine najprej povprašajo po osebnih podatkih. Te podatke vnesejo v računalnik in v krvodajalčev karton, ki spremlja krvodajalca ves čas med postopkom dajanja krvi. Pri naslednjem prihodu se samo še hitro preveri točnost podatkov. Krvodajalca seznanijo z vsebino priloženih zloženk in ga prosijo, da izpolni vprašalnik.
Laboratorij
Naslednja postaja na poti darovanja krvi je laboratorij. Iz kapljice krvi, ki jo dobijo iz prsta krvodajalca, določijo krvno skupino in količino krvnega barvila (hemoglobina). Količina hemoglobina je pomemben podatek za zdravnika, ki odloča o tem, ali smemo krvodajalcu odvzeti kri ali ne. Kri lahko darujejo le krvodajalci, ki imajo zadostno rezervo krvi oziroma hemoglobina.
Pregled pri zdravniku
Sledi pregled pri zdravniku. Krvodajalcu izmeri krvni tlak, posluša delovanje srca in ga povpraša po zdravju. Kri lahko daruje samo zdrav človek. Zdravnik povpraša tudi po boleznih, ki jih je krvodajalec prebolel. Nekatere bolezni kot na primer zlatenica, sifilis, malarija in aids, se lahko prenašajo tudi s krvjo. Najvarneje je, da krvodajalci, ki so bili s takimi boleznimi okuženi ali so izpostavljeni možnosti okužbe, krvi ne dajejo v času, ko lahko s svojo krvjo okužijo bolnika. Na podlagi pregleda in podatkov, ki jih dobi iz laboratorija, zdravnik svetuje, ali krvodajalec lahko daruje kri ali ne. Če je odločitev negativna, krvodajalcu sporočijo, zakaj trenutno ne more darovati krvi in kdaj se lahko ponovno oglasi. Krvodajalcu zdravniki svetujejo zdravljenje morebitne odkrite bolezni.
Odvzem krvi
V sobi za odvzem krvi se krvodajalec vleže na odvzemni stol. Zdaj se začne to, zaradi česar je prišel: odvzem krvi. Medicinska sestra pričaka krvodajalca s sterilnim priborom za odvzem krvi, ki ga bo uporabila le zanj, in očisti mesto odvzema krvi ter uvede iglo v žilo. Krvodajalec s stiskanjem pesti pospešuje tok krvi, ki teče po cevki in počasi polni vrečko, v kateri je že pripravljena tekočina proti strjevanju krvi. Ko je vrečka polna, sestra cevko zaveže in jo pazljivo odreže. Nato odvzeme še štiri epruvete vzorcev krvi. Tri epruvete pošljejo v laboratorije, kjer določijo krvno skupino in ugotovijo morebitno prisotnost sledi povzročiteljev aidsa, hepatitisa in sifilisa. Četrti vzorec ostane pri vrečki krvi in služi za navzkrižni preizkus med krvjo sprejemnika in dajalca neposredno pred transfuzijo. Odvzem krvi ponavadi poteka brez zapletov. Včasih pa se zgodi, da krvodajalca pred, med ali po odvzemu obide slabost, strokovno rečeno, da doživi kolaps. Vzroki za to so največkrat duševne narave: prevelika napetost, strah pred neznanim, strah pred bolečino, pred pogledom na kri in podobno. To se pogosteje dogaja pri novih krvodajalcih, ki s potekom odvzema še niso seznanjeni. Krvodajalcem, ki doživijo kolaps, usposobljeno osebje takoj daje vso potrebno pomoč. Kolaps je prehodni pojav, ki hitro mine in ne pušča posledic. Ko je odvzem krvi končan, se krvodajalcem zahvalimo in jih povabimo na okrepčilo in družaben klepet.
Po odvzemu
Čez dan je priporočljivo zaužiti veliko tekočine (vode) ali drugih brezalkoholnih napitkov. Na dan odvzema se odsvetuje intenzivnejša fizična in športna aktivnost in upravljanje s prevoznimi sredstvi, še posebej na daljših relacijah.Najbolj “iskana” krvna skupina je AB negativna.
Irena Gantar, foto: Drevored, vir: rks.si in ztm.si
Oddajte svoje mnenje
Se želite vključiti v debato? Prispevajte svoj komentar!