Obisk na ekološki kmetiji Ive Pucihar

Eko kmetija Pr’ Osmuk je ena redkih tovrstnih v občini Grosuplje. 137 let stara kmečka hiša v centru vasi Žalna, ob cerkvi,  je dom gospe Ive Pucihar in njenega moža Franceta.

Pravi, da kljub temu, da je hiša zelo stara – zgrajena je bila leta 1875 – rada živi v njej, saj so tu živeli že njeni predniki. Zgradil jo je njen praded. Poleg stoji kozolec  toplar s častitljivo letnico 1806 in gospa Iva s ponosom pove, da je bil tu prvi pouk v Žalni.

Za obisk pri Puciharjevih smo se dogovarjali že nekaj časa, pa smo odlagali zaradi dopustov in veliko dela na kmetiji, potem pa smo obisk »priključili«naravoslovnemu dnevu učencev 3. razreda OŠ LA Grosuplje (ki je tudi Eko šola), v petek, 28. septembra 2012. Gospa Iva je upokojena učiteljica predmetnega pouka, v Grosupljem nas je »mučila« z biologijo, kemijo in gospodinjstvom. Svoje pedagoške izkušnje s pridom uporablja ob takih srečanjih.

“Zato, ker tisto, kar pridelamo, želimo, da je zdravo!”

Otroci so vedoželjno poslušali razlago osnovnih pojmov eko kmetovanja in živahno sodelovali z vprašanji in odgovori. Kmetija ima 14 hektarov obdelovalne zemlje, vso krmo za svoje živali pridelajo sami, zato jih nimajo veliko. Na travnikih se svobodno pasejo konji in nekaj krav. Krav ne molzejo, so krave dojilje, ki imajo ob sebi teličke do enega leta. Konji so nastanjeni v prostornem in svetlem domovanju pod prirejenim kozolcem, krave pa v stari štali. Živali niso privezane in se svobodno gibljejo, kjer jim paše. Učencem je gospa Iva razložila, da pri eko kmetovanju ne uporabljajo nobenih kemičnih sredstev, umetnih gnojil, pesticidov ali hormonskih dodatkov h krmi. Ogromno dela je opravljenega ročno, tudi, recimo, obiranje koloradskega hrošča na krompirju. “Zato, ker tisto, kar pridelamo, želimo, da je zdravo!” je poudarila gospa Iva. Certifikat eko kmetije imajo od leta 2000 in vsako leto ga morajo znova potrditi s strogo kontrolo.

Na poljih pridelujejo vso zelenjavo, nekaj več krompirja – tudi za prodajo -  in žita: pšenico, piro, oves in ječmen. Sami tudi meljejo moko – polnovredno moko. Pogovarjali so se tudi o škodljivcih, o koristnosti pikapolonic in ostalih živali, obveznem kolobarjenju, onesnaževanju prsti, o strogih eko kontrolah, eko certifikatu, starih – avtohtonih pasmah živali, sadnem drevju, o oznakah za ekološka živila … Rdeča nit pogovora je bilo varovanje narave, ki je otrokom dobro znano in nedvomno so na tem področju mnogo bolje ozaveščeni kot marsikateri odrasli.

Po uvodnem predavanju so otroke postregli z zdravim eko zajtrkom: domači kruh, prejšnji dan pečen v krušni peči, skutini namazi z drobnjakom ali jabolki, med, maslo, mleko, čaj. Po zajtrku so krenili na obisk h konjem, ki so jih pocrkljali z suhim kruhom, katerega so otroci prinesli od doma. Uživali so vsi, tako živali, ki so bile v centru pozornosti, kot otroci v stiku z njimi. Nekateri so morali prav premagati strah, da so velikemu konjskemu gobcu z malo roko ponudili priboljšek. Seveda smo s svojim obiskom razveselili tudi krave. Potem so sledila še kmečka opravila: ličkanje in vezanje koruze, luščenje fižola, mletje moke v malem namiznem mlinu in stiskanje jabolčnega soka.

Dve uri in pol sta prehitro minili in okoli petdeset otrok se je zadovoljnih in bogatejših za nova spoznanja odpravilo proti avtobusu. Gospa Iva jim je za domačo nalogo dala tudi delovne liste z vprašanji. Bi znali odgovoriti? Poskusite:

    

 

Andrej Brezec, foto: Drevored